Na ministrstvu so na vprašanje medijev, zakaj zavod za blagovne rezerve zaščitnih mask in druge opreme ne kupuje neposredno od kitajskih proizvajalcev, ampak za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije, sprva odgovorili, da Slovenija oziroma zavod ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko. Posluje lahko namreč zgolj s slovenskimi dobavitelji. "To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje," so dodali.

Vendar pa zakonska omejitev, ki bi zavodu za blagovne rezerve preprečevala dogovore s kitajskimi podjetji, po pojasnilih Računskega sodišča v resnici ne obstaja. "Ker je Slovenija članica EU-ja, je dolžna spoštovati tudi pravila enotnega trga EU-ja. Predpisi o javnem naročanju pa podlage za omejitev oddaje javnih naročil zgolj na slovenske ponudnike ne dajejo," so s sodišča povedali za spletni portal Necenzurirano.si in časopis Dnevnik.

Na ministrstvu so nato za Dnevnik zatrdili, da bi poslovanje s tujci v teh izrednih razmerah predstavljalo preveliko tveganje. Tuji proizvajalci namreč velikokrat zahtevajo predplačilo, zavod za blagovne rezerve pa v tujini nima predstavnikov, ki bi preverjali ustreznost in zanesljivost ponudb.

Počivalšek: "Potrebujemo zanesljive dobavne verige"

"Pri nabavi zaščitne opreme smo ves čas deležni pritiskov, očitkov in kritik – tako od medijev kot od javnosti," je na večerni novinarski konferenci dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodal, da je zaščitna oprema zelo težko dobavljiva, tako za Slovenijo kot za druge, tudi mnogo večje države.

"Potrebujemo zanesljive dobavne verige in zelo smo zainteresirani za sklenitev zanesljivih dogovorov," je poudaril minister in ob tem pojasnil, da vlada to želi početi odgovorno. Zavod po njegovih besedah tako ni in ne bo izvajal neposrednih predplačil kitajskim ali drugim dobaviteljem, saj večinoma zahtevajo 100-odstotne avanse, ki so za državo preveč tvegani.

"Plačujemo zgolj ob prevzemu in ne bom dovolil, da bi se na račun in škodo slovenskih davkoplačevalcev zlorabljala javna sredstva in okoriščali vojni dobičkarji, ki vidijo v tem zgolj priložnost za dober zaslužek," je povedal gospodarski minister.

Prek zavoda je bilo po navedbah Počivalška do zdaj naročenih 323 respiratorjev, od tega jih je v Slovenijo prispelo 108 – 22 jih je v skladišču, 86 pa že v bolnišnicah. Glede zaščitnih mask so bile podpisane pogodbe za nabavo več kot 53 milijonov kosov v vrednosti skoraj 80 milijonov evrov brez DDV-ja. Po ministrovih besedah je bilo do zdaj prek zavoda dobavljenih 2,8 milijona mask v znesku 3,5 milijona evrov brez DDV-ja.

Skupna vrednost vseh veljavnih pogodb znaša okvirno 116 milijonov evrov brez DDV-ja. Realizirana je bila dobava 6 milijonov evrov brez DDV-ja. Kot je napovedal minister, bodo podatki o posameznih pogodbah še danes javno objavljeni na spletni strani zavoda za blagovne rezerve.

Več neposrednih ponudb

Po poročanju portala Necenzurirano.si ima ministrstvo več neposrednih ponudb kitajskih proizvajalcev zaščitne opreme. A v zadnjih treh tednih je zavod z različnimi slovenskimi podjetji sklenil za več kot 130 milijonov evrov pogodb. Med njimi prevladujejo podjetja, ki se predtem nikoli niso ukvarjala z dobavo zaščitne opreme.

Komisija za preprečevanje korupcije je zato Računskemu sodišču že predlagala, naj po koncu izrednih razmer izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve.

Levica: Edina dolgoročna rešitev je lastna proizvodnja

Na to, da se država pri nabavi mask in druge zaščitne opreme spušča v večmilijonske posle s podjetji, ki nimajo nobenih izkušenj in kompetenc s področja uvoza medicinske opreme, so opozorili tudi v Levici. Vladi očitajo, da te posle opravičuje z lažmi glede zakonodajnih določb. Opozarjajo, da bi lahko izbruhnila nova afera, podobna orožarskim in aferi Patria.

"V resnici ni nobene zakonske ovire, ki bi Sloveniji preprečevala dogovore s kitajskimi ali drugimi tujimi podjetji. V Sloveniji javno naročanje urejata zakon o javnem naročanju ter zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, ki ne le da ne onemogočata nakupov neposredno iz tujine, temveč celo prepovedujeta krajevno diskriminacijo ponudnikov, ki jo izvaja ministrstvo, na kar je javno opozoril tudi predsednik Računskega sodišča," so opozorili.

Poudarili so tudi nekaj konkretnih primerov po njihovih ocenah spornih poslov, med drugim s podjetji MD Global Logistics, Xan-Max in Acron. "Kljub nepregledni gori podpisanih pogodb s slovenskimi posredniki mask in druge nujno potrebne zaščitne opreme te v Sloveniji še vedno primanjkuje," so opozorili. Država bi lahko sama sklenila neposredno pogodbo s kitajskimi dobavitelji, na kar jo opozarjata tako javnost kot stroka, so dodali.

Edina dolgoročno vzdržna rešitev problematike pomanjkanja osnovne zaščitne opreme je po navedbah Levice vzpostavitev lastne proizvodnje. V Sloveniji so številna podjetja, ki bi jo lahko proizvajala, a vlada namesto investicij v zaganjanje lastne nujne proizvodnje raje dobavlja zaščitni material iz tujine prek posrednikov, so še opozorili.