Iz zavoda za blagovne rezerve so sporočili, da so s podjetjem Acron "v skladu z dogovorjeno prakso" podpisali tri pogodbe za dobavo mask FFP2, prvo v vrednosti 640 tisočakov 27. marca, drugo v vrednosti 9,6 milijona dva dni pozneje, tretjo, vredno 19,5 milijona, pa 31. marca. "Poudarjamo, da podpis vseh treh pogodb za državo ne predstavlja nobenega finančnega tveganja, saj je v skladu s pogodbo dogovorjeno, da se zaščitna oprema plača šele po njenem prevzemu," so poudarili v zavodu.
"ZRSBR je za zdaj podpisal pogodbe z različnimi dobavitelji, vendar so bile zaradi težav v dobavnih verigah in logističnih tokovih le redke realizirane. Podjetje Acron, d. o. o., se je do zdaj izkazalo za enega najbolj zanesljivih partnerjev pri dobavi zaščitne opreme. Pogodbeni rok za realizacijo prve pogodbe je 15. 4. 2020, podjetje pa je že prejšnji teden zagotovilo že 80 % načrtovane dobave, kar je daleč pred iztekom dogovorjenega pogodbenega roka. Pri tem je treba pojasniti, da gre za maske tipa FFP2, ki so na trgu izredno iskane in po katerih je veliko povpraševanje," so v zavodu pohvalili podjetje.
Slovenija namerava zaprositi za pomoč z zaščitno opremo v okviru mehanizma EU
Številne države so po njegovih besedah že zaprosile za pomoč v okviru tega mehanizma in tudi Slovenija se je na nekatere prošnje že odzvala in pomagala državam na Zahodnem Balkanu, dogovarjajo pa se tudi z Italijo o pomoči s kisikovimi jeklenkami.
Prav tako preučujejo možnost prošnje za pomoč pri transportu v okviru zveze Nato, je še dejal minister.
Zavod z Acronom ne namerava prekiniti pogodb
Acronu je, so še zapisali, uspelo "kljub trenutnim razmeram na svetovnem trgu, logistično okrnjenim potem in nezanesljivim dobavam premostiti logistične zaplete in zagotoviti, ne le pravočasno, temveč predčasno dostavo naročene opreme v Slovenijo". "To je dober zgled in praksa, ki bi jo morali zasledovati vsi dobavitelji," so še poudarili v zavodu in dodali, da pogodbe ne nameravajo prekiniti, dokler bo Acron "zagotavljal ustrezno, certificirano in v pogodbenem roku dobavljeno zaščitno opremo".
Podpis pogodbe med ZRSBR-jem in podjetjem Acron je tako kot pri vseh drugih pogodbah potekal v skladu z dogovorjeno prakso. Ustreznost ponudbe in posledično dobavitelja je potrdil Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ZRSBR pa je nato izvedel vse potrebne dejavnosti za podpis pogodbe in njeno realizacijo, so še pojasnili v zavodu.
Maske in druga zaščitna oprema so namreč postale najbolj iskano blago, priča smo celo novodobnemu piratstvu, zaplembam na carinah ali preusmerjanju že plačanih pošiljk novim kupcem, ki so ponudili več in pri tem, kot rečemo, "podmazali" prave ljudi. Zato zaščitna oprema, podobno kot v vojni orožje, postaja strateška dobrina, za nakup katere so dovoljena vsa sredstva, torej, tudi nakupi z gotovino, mimo uradnih kanalov in na črnih trgih, kar pa po drugi strani pomeni tudi možnost dobičkarstva in nepotizma.
KPK bo na Toninovo vprašanje uvedel postopek
Komisija za preprečevanje korupcije je medtem potrdila, da je prejela vprašanje obrambnega ministra Mateja Tonina v zvezi s poslom, ki ga je z zavodom za blagovne rezerve sklenilo podjetje Acron, v katerem je zaposlena tudi njegova mama. Na KPK-ju bodo tako uvedli postopek, da bi preverili sum kršitve zakona o integriteti, v postopku pridobili potrebna pojasnila in dokumentacijo, so zapisali.
V družbi Acron je, kot omenjeno, zaposlena tudi mama podpredsednika vlade in obrambnega ministra Tonina, ki pa je na družbenem omrežju vse očitke o vpletenosti zavrnil in dodal: "Ker želim, da je zadeva maksimalno jasna, da z izpostavljeno pogodbo Acrona nimam nič, bom že danes sam pozval Komisijo za preprečevanje korupcije, naj preveri zakonitost in integriteto pri poslu Acrona z Zavodom RS za blagovne rezerve."
Tonin trdi, da se njegovo ministrstvo ne ukvarja z zaščitno opremo
Tonin je sicer pojasnjeval, da se ministrstvo za obrambo ne ukvarja z nabavo zaščitne opreme, medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme, ki jo vodi državni sekretar na ministrstvu za obrambo, pa le preverja izpolnjevanje tehničnih standardov ponudbe.
... na gospodarskem ministrstvu pravijo drugače
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so, nasprotno, v sporočilu za javnost pojasnili, da je za izbor opreme, torej ustreznost ponudbe in posledično dobavitelja odgovorna Uprava za zaščito in reševanje, ki spada pod ministrstvo za obrambo. Zavod za blagovne rezerve pa nato pripravi in podpiše pogodbo z dobaviteljem ter uskladi dejavnosti za prevzem opreme v Sloveniji. Protokol je sprejela omenjena medresorska delovna skupina.
129-milijonski posel si je razdelilo 31 podjetij
Posel za dobavo zaščitne medicinske opreme, potrebne v času obvladovanja epidemije covida-19 oziroma preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je velik. Po poročanju POP TV si je 31 podjetij razdelilo posle v vrednosti 129 milijonov evrov, 16 podjetjem je uspelo dobiti razpise za najmanj milijon evrov. Rekorder pa je podjetje Acron iz Pameč pri Slovenj Gradcu s skoraj 30 milijoni evrov vrednim poslom. Višina dejansko izplačanih sredstev bo sicer odvisna od tega, koliko opreme bo podjetju uspelo dobaviti, saj bodo plačila izvedena po dobavi.
KPK: Korupcijska tveganja pri sklepanju posla zavoda za blagovne rezerve z Labeno
KPK je medtem na podlagi prijave preveril posel z družbo Labena, ki se je sredi marca znašla v središču zgodbe o domnevni prevari z zaščitnimi maskami, in zaznal določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopil Državni revizijski komisiji.
Zavod za blagovne rezerve namreč ob sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom ni objavil obvestila za predhodno transparentnost na portalu javnega naročanja, kar bi po zakonu o javnem naročanju moral storiti. KPK je revizijski komisije ob tem predlagal tudi uvedbo prekrškovnega postopka.
V komisiji za preprečevanje korupcije so poleg tega Računskemu sodišču RS predlagali, naj po koncu izrednih razmer zaradi novega koronavirusa izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve. To naj Računsko sodišče po njihovem opravi zlasti za sklenjene pogodbe v zvezi z izvedenimi javnimi naročili v izrednih razmerah, so še navedli v KPK-ju.
Tonin marca o Labeni: "Klasična prevara"
Kot smo poročali, se je podjetje Labena znašlo v središču zgodbe o domnevni prevari s tremi milijoni zaščitnih mask, ki jih je pri tem podjetju naročila Slovenija in smo jih v Sloveniji zaman pričakovali 18. marca. Minister za obrambo Matej Tonin je takrat dejal, da je šlo za klasično prevaro. "Ta prevoz in te maske niso nikoli obstajali," je dodal.
Labena: Policiji smo prijavili oškodovanje
Direktor podjetja Labena Borut Čeh je danes pojasnil, "da so v navezi z naročilom mask iz BiH-a le oni kot podjetje plačali vnaprej avans, in ko so to prijavili policiji, so bili označeni kot oškodovanec". S celotnim potekom so seznanili tudi druge predstavnike oblasti, so za STA sporočili iz Labene.
V BiH-u preiskava glede suma pranja denarja
Sarajevski portal sarajevotimes.com je v nedeljo poročal, da so specializirano tožilstvo, kriminalisti in policisti BiH-a v sodelovanju s slovenskimi kolegi izvedli več dejavnosti za preprečitev morebitnega pranja denarja v vrednosti več kot pol milijona konvertibilnih mark (več kot 250.000 evrov) v povezavi z dobavo zaščitnih mask za slovensko podjetje. Ali gre za dobavo mask podjetju Labena, iz prispevka na portalu ni razvidno.
Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so na vprašanje STA, ali lahko potrdijo, da gre za preiskavo okoliščin, povezanih z izginulim tovornjakom mask, ki so bile namenjene slovenski državi in o čemer so mediji poročali 18. in 19. marca letos, odgovorili, da "v predmetni zadevi ljubljanski kriminalisti vodijo predkazenski postopek". "Slovenska policija pri tem aktivno sodeluje z varnostnimi organi Bosne in Hercegovine. Intenzivna kriminalistična preiskava še ni končana, zato konkretnejših informacij ta trenutek še ne moremo posredovati," so še navedli na PU-ju Ljubljana.
Sarajevski portal je sicer še poročal, da so v okviru omenjene mednarodne operacije, v kateri je sodelovalo bosansko-hercegovsko tožilstvo, v BiH-u začasno zasegli sredstva v vrednosti več kot pol milijona konvertibilnih mark ter dokumentacijo pri štirih pravnih in dveh fizičnih osebah, ki jih sumijo pranja denarja. Preiskava se nadaljuje.
Labena bi morala dobaviti tri milijone mask
19. marca so v podjetju Labena za TV Slovenija pojasnili, so se s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo dogovorili, da jim bo država za dobavo treh milijonov mask v vrednosti 1,7 milijona evrov, ki bi jih moral dobavitelj dostaviti najpozneje do 31. marca, plačala šele po prejetju. Ob tem pa je Labena, kot so zatrdili, predujem 300.000 evrov posredniku Global Promet iz BiH-a plačala iz lastnega žepa, a je pozneje zaradi neresnosti tega bosanskega partnerja prekinila pogodbo in pričakovala vrnitev predujma. Direktor podjetja Global Promet Emir Begović je za TV Slovenija takrat pojasnil, da je bilo njegovo podjetje zgolj posrednik med slovenskim podjetjem Labena in bosanskim podjetjem Winsdor Group, ki ga po javno dostopnih podatkih vodi Sead Žilo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje