Že v novembru so namreč ameriški vojaški obveščevalci opozarjali nadrejene in pristojne v Washingtonu na nenavadno okužbo, ki se je pojavila v osrednjem kitajskem mestu Vuhan in je vplivala na življenje in poslovanje ter predstavljala grožnjo prebivalstvu.

ABC: konec novembra obveščevalno poročilo zaokrožilo po Washingtonu
Zaskrbljenost nad pojavom novega koronavirusa, kot ga poznamo zdaj, je bila namreč v vojaških krogih ZDA prvič s podrobnostmi predstavljena v drugi polovici novembra v obveščevalnem poročilu vojaškega Nacionalnega centra za medicinsko obveščevalno službo (NCMI). Obstoj poročila so za ameriško televizijo ABC in njeno kultno informativno oddajo Dobro jutro, Amerika potrdili štirje ločeni viri, pri čemer sta dva prebrala prvotno novembrsko poročilo NCMI-ja.

Poročilo je bilo plod analize prisluhov in računalniških prestrezanj, skupaj s satelitskimi posnetki. Dogajanje v Vuhanu je sprožilo alarm pri NCMI-ju, saj bi nenadzorovana bolezen lahko predstavljala resno grožnjo ameriškim vojaškim silam v Aziji. "Analitiki so sklenili, da gre za lahko kataklizmični dogodek," se spominja eden izmed virov, ki je spregovoril za ABC in nadaljeval: "Poročilo je bilo večkrat omenjeno tako Obrambni obveščevalni agenciji (DIA), vrhovnemu skupnemu štabu vojske v Pentagonu in na koncu tudi Beli hiši."

V začetku januarja na Trumpovi mizi
NCMI bdi nad zdravstvenimi grožnjami ameriškim vojaškim silam in je del DIA, vojaške obveščevalne službe, in s tem podrejen Pentagonu. Po večkrat ponovljenih povzetkih je poročilo v decembru prišlo do Nacionalnega varnostnega sveta v Beli hiši, poroča ABC. Na koncu je povzetek v začetku januarja prišel v dnevno obveščevalno poročilo za predsednika Donalda Trumpa. Za vsebino dnevnih obveščevalnih poročil je običajno, da gredo povzetki skozi več stopenj preverjanj in odobritev.

Ob zahvalnem dnevu krožilo po prestolnici ZDA
"Časovnica obveščevalnega poročila bi lahko segala še bolj nazaj, kot se zdaj pogovarjamo, a zagotovo so o tem poročali v začetku zadnjega dela novembra, kot o stvari, na katero mora biti vojska pozorna," je za ABC povedal vir, ki je v tistem času spoznal vsebino poročila NCMI-ja. To je bilo dostopno vsem pooblaščenim osebam znotraj skupnosti ameriških obveščevalnih služb, ki morajo po službenih dolžnostih vedeti za različna opozorila. Viri navajajo, da se je v obveščevalnih povzetkih omenjalo NCMI-jevo poročilo v dneh okoli zahvalnega dne, ki je bil lani 28. novembra.

Obveščevalni bilteni tistih dni so navajali analize, da kitajsko vodstvo ve, da je ušla epidemija izpod nadzora, hkrati pa so skušali prikriti tovrstne informacije pred tujimi vladami in obveščevalnimi službami.

Esper se ne spominja, a ne zanika
ABC je pred dnevi na novinarski konferenci povprašal obrambnega ministra Marka Esperja, ali se spominja novembrskega svarila iz obveščevalnih poročil. Esper je novinarju Georgeu Stephanopoulosu odgovoril: "Ne spominjam se, George. Vendar imamo številne ljudi, ki podrobno spremljajo takšne stvari. V Ameriki, znotraj vojske Združenih držav, imamo prvovrsten raziskovalni inštitut za nalezljive bolezni. Torej ljudje, ki se ukvarjajo s takšnimi zadevami, so vseskozi spremljali dogajanje."

A na dodatno podvprašanje se minister Ester ni spomnil, da bi ga o izbruhu v Vuhanu obvestili decembra v okviru Nacionalnega varnostnega sveta. Pentagon, Bela hiša in urad direktorja za nacionalne obveščevalne službe so zavrnili komentar na poročanje ABC-ja, ki odpira številna vprašanja, zlasti za notranjepolitične potrebe v ZDA in tega, kakšen je bil odziv Trumpove administracije na zgodnje obveščevalno poročilo, katerega obstoj ni zanikal nihče v Washingtonu.

Hongkonški Post prišel do kitajskega dokumenta
NCMI-jevo poročilo hkrati tudi potrjuje navedbe najbolj uglednega časopisa iz Hongkonga, ki je sredi marca, točneje 13. marca, samo dva dni po WHO-jevi razglasitvi, da gre za svetovno pandemijo – prav tako pisal, da se je izbruh v Vuhanu v resnici začel že novembra.

South China Morning Post je vodilni hongkonški dnevnik, ki izhaja v angleščini, od leta 2016 pa je v lasti Alibabe Group oz. zdaj tudi v Sloveniji dobro znanega Jacka Maja. Po uradnih kitajskih dokumentih, ki so jih s pomočjo žvižgačev pridobili pri Postu, je razvidno, da sami zdravstveni uradniki v Vuhanu sklepajo, da najstarejša znana okužba sega v 17. november.

Vendar je bilo pri tem v dokumentu poudarjeno, da 55-letni moški, najverjetneje vseeno ni bolnik nič oz. prvi človek, ki bi se okužil z novim koronavirusom. Po pisanju Posta so kitajske oblasti identificirale najmanj 266 ljudi, ki so se okužili z novim koronavirusom še v letu 2019.

Sorodna novica 31. december: nekaj primerov na Kitajskem, 3. april: več kot milijon okuženih po vsem svetu

WHO-ju navedli, da imajo le 41 okužb
Uradno je Kitajska obvestila Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) o pojavu novega neznanega virusa in bolezni šele zadnji dan preteklega leta – 31. decembra 2019, zaradi česar je tudi v imenu bolezni številka 19 (covid-19). V poročilu WHO-ju so Kitajci zapisali, da je okuženih 41 ljudi, prvi primer okužbe pa po zatrjevanju kitajskih oblasti sega v 8. december.

Od 17. novembra pa do 15. decembra je število novih primerov okužb naraščalo dnevno od enega do petih primerov, na skupno 27. Prvič so več kot deset okužb v dnevu potrdili 17. decembra, tri dni pozneje so imeli potrjenih že 60 okužb, navaja dokument, dostavljen Postu.

27. decembra je zdravnik Džan Jičjan iz pokrajinske bolnišnice Hubej opozoril kitajske zdravstvene oblasti, da izbruh povzroča novi koronavirus. Do tega datuma je bilo okuženih 180 ljudi. Do zadnje dne leta 2019, ko je uradni Peking končno obvestil WHO, so po dokumentu v pokrajini Hubej imeli že 266 potrjenih primerov, že dan pozneje pa je število naraslo na 381 okužb. Ob prvih 9 primerih – 4 moški in 5 žensk, stari od 39 do 79 let – je bilo navedeno, da ne gre za bolnike nič.

Po The Lancet prvo okužbo zaznali 1. decembra
V poročilu v medicinski reviji The Lancet, ki so ga napisali kitajski zdravniki iz bolnišnice Džinjintan v Vuhanu, kjer so zdravili prve bolnike s covidom-19, so kot datum prvih okužb navedli 1. december.

Žvižgača, ki sta opozorila javnost
Zdravnica AI Fen, ki je bila prva zdravstvena delavka, ki je izbruh novega koronavirusa razkrila strokovni javnosti, je v intervjuju za kitajsko revijo Ljudje (Renwu), objavljenem 10. marca, navedla, da so v njeni Osrednji bolnišnici Vuhan prvega pacienta s tedaj neznanim novim koronavirusom obravnavali 16. decembra. Intervju so po javni objavi oblasti cenzurirale, a do takrat ga je državljanom že uspelo razširiti na družbenih omrežja. Ravno zdravnica Ai Fen je po testu, na katerem se je prikazal zapis SARS, slikala izvid in ga delila s kolegi zdravniki iz drugih bolnišnic.

Objava je zaokrožila po Vuhanu med zdravstvenim osebjem in je prišla do oftamologa Li Venljanga, ki je nato javno posvaril kolege in prebivalce pred boleznijo, ki spominja na sars. Pozneje 3. januarja je bil Li aretiran zaradi širjenja neresnic na spletu, a je bil zaradi pritiska izpuščen. Pozneje se je med zdravniškim delom okužil in 7. februarja umrl za posledicami covida-19. Primer zdravnika žvižgača izstopa, saj se je zaradi ravnanja z njim uradno njegovi družini opravičila celo Komunistična partija Kitajske.

CIA svari Belo hišo, naj ne verjame Šiju
Ravno vladajoča partija s predsednikom Ši Džinpingom na čelu se spoprijema z nezaupanjem tako svojih državljanov kot sveta zaradi dvomov o resničnosti uradnih številk na Kitajskem. Uradno se je na Kitajskem z virusom SARS-CoV-2 okužilo 82.809 ljudi, od česar jih je za boleznijo covid-19 umrlo 3337, velika večina 3213 v pokrajini Hubej, katere glavno mesto je Vuhan.

A po drugi strani ameriška CIA že več tednov opozarja Belo hišo, da ne gre verjeti kitajskim številkam, hkrati pa ameriški obveščevalci priznavajo, da ne morejo priti do verodostojne številke okuženih in žrtev pandemije v najštevilčnejši državi sveta. Iz besnih krogov britanske vlade Borisa Johnsona so pred dnevi prišle obtožbe, da je Kitajska svetu sporočila številke, ki kar za 15- do 40-krat podcenjujejo prave številke in razsežnosti pandemije.

Ko en sam pogrebni zavod prejme pet tisoč žar
Medtem ko se življenje v Vuhanu v teh dneh normalizira, prihajajo iz Vuhana novice, ki pritrjujejo dvomom. Tako je gospodarska revija Caixin, nekakšen kitajski Bloomberg, navedla v pozneje umaknjeni objavi na spletu, da so v samo en pogrebni zavod v Vuhanu v dveh dneh s tovornjaki dostavili pet tisoč žar. Na sliki iz pogrebnega zavoda Hankov je so bile palete zapakiranih žar, pri čemer je bilo na sliki zajetih 3500 žar, ravnokar dostavljenih v zavod.

Po zapisu Radio Svobodna Azija (RFA), ki ga financira uradni Washington, nekoč pa ga je neposredno ustanovila CIA, so na podlagi kitajskih virov iz mesta prišli do neuradnih podatkov okoli 40 tisoč žrtev. V 12 dneh pred festivalom Čingming, ki velja za nekakšni kitajski 1. november in ga zaznamujejo 5. aprila, so po RFA-ju v sedmih pogrebnih zavodih v Vuhanu razdelili 42 tisoč žar, kar bi pomenilo 14-krat več, kot znaša uradni smrtni davek pandemije, ki je izbruhnila v mestu in nato preplavila svet ter zaradi katere se je ustavilo naše vsakdanje življenje.