"Vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in gradnjo novih projektov, je izgubljen, posledično so izgubljeni prispevki in prihodki za državno blagajno, posledično bo manj denarja za vse nujne podsisteme države," je na tiskovni konferenci vlade dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in kot ključni "trenutek za izhod iz gospodarske recesije" navedel čimprejšnji zagon pomembnih naložbenih projektov, saj naložbe pripomorejo k zagonu gospodarstva, k ohranjanju delovnih mest, zaposlitvi novih delavcev in bodo prispevale k manjšemu padcu BDP-ju.
Gradbena zakonodaja je po njegovem mnenju spisana za normalne čase, ko je več časa za premislek in pripravo. Ni pa spisana za čas, ko je treba ukrepati hitro in zgraditi, kar je predtem čakalo leta, zato je bilo nekatere dele zakonodaje "treba zrahljati". "Želimo pospešiti izdajanje dovoljenj za gradnjo, poenostavi in skrajšati predpisane upravne postopke v gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave," je dejal.
Dokazila o lastništvu zemljišča ne bo treba več predložiti zahtevi za gradbeno dovoljenje
Med predlaganimi spremembami je tako rešitev, da zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ni več treba priložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet posega. Skladno z gradbenim zakonom je trenutno to pogoj za popolnost zahteve, ki pa je v primerih kompleksnejših gradenj pogosto neizvedljiv, opozarja. Dodaja tudi, da pred presojo sprejemljivosti posega glede varstva okolja in narave sploh ni racionalno pridobivati pravice graditi na zemljiščih, zato se zdaj ta pogoj briše.
Sprememba se nanaša tudi na mnenja mnenjedajalcev v postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo oz. umeščanje objektov v prostor. Ta so zdaj pogosto nejasna, nimajo osnove v zakonodaji, med seboj si nasprotujejo in se spreminjajo, je poudaril Vizjak. Zato vlada zahteva, da vsa izdana mnenja jasno izražajo stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena. Če je mnenje negativno, mora vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.
Vzporedni potek postopkov
Prav tako je ministrstvo spremembo zasnovalo pri vprašanju prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in dobrega stanja voda. Tu veljavni gradbeni zakon predvideva zaporedni tek postopkov obravnave zahteve investitorja za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ter postopka prevlade druge javne koristi, po navedbah Vizjaka pa vlada predlaga, da se lahko oba postopka peljeta vzporedno.
Vlada poleg tega posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da samodejno preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. V predlogu je tudi sprememba, ki bo po Vizjakovem mnenju pospešila tudi gradnjo tretje razvojne osi, namreč da je mogoče začeti gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in da torej ni treba čakati na pravnomočnost. "Številne gradnje danes stojijo zaradi pritožb, tudi če so te strokovno neutemeljene in so izsiljevanje za odškodnine ali drugo boniteto," je opozoril Vizjak.
V postopkih bodo lahko sodelovale le še nevladne organizacije za najmanj 50 člani
Vlada pa želi zmanjšati tudi vpletenost nevladnih organizacij v postopke. Vizjak je namreč poudaril, da številne nevladne organizacije, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, dejansko delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja. "Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem," je dejal in kot primer izpostavil nasprotovanje novomeške organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr ter primer tretje razvojne osi. "Postavljamo minimalne standarde po zgledu Avstrije in Švedske, kdaj lahko nevladna organizacija vstopa v postopke z interesom varovanja okolja," je poudaril Vizjak – to bo mogoče, če bo imela nevladna organizacija vsaj 50 članov. Spremembe vključujejo tudi člen, da se vse tožbe obravnavajo prednostno v roku 15 dni, je še dodal.
Nakopičena embalaža naj se odpelje na račun države
Drugi sklop ukrepov, ki je zajet v en sam člen, pa govori o ravnanju z odpadno embalažo. Na smetiščih komunalnih podjetij se nabirajo kupi tovrstne embalaže, zato "vlada predlaga, da se preseka dosedanje stanje in se na račun državnega proračuna odpelje nakopičena embalaža, tudi s potencialno okuženo zaščitno opremo". Ocenjeni strošek je 7,7 milijona evrov, je še pojasnil Vizjak.
"Za letos načrtujemo sprejetje zakona, ki bo sistemsko rešilo težavo. Razširili bomo breme embalažnine: iz 15 ton na eno tono, s čimer bo več upravičencev moralo plačevati embalažnino, hkrati pa razbremenili največje embalerje (podjetje, ki proizvajajo in izdajajo embalažo na trg). V zakonu je natančno izračunano, da bo vključno z 31. majem strošek interventnega odvoza znašal 7,7 milijona evrov. Nato pa je vsak dodatni mesec predvideni strošek milijon evrov. Do poletja bomo zakon pripravili, in računamo, da ga bo parlament sprejel jeseni in bo najverjetneje začel veljati s 1. 1. 2021," je še pojasnil Vizjak.
Kateri pa so prioritetni projekti? Vizjak je dejal, da jih bodo opredelili v tretjem protikoronskem svežnju, ki že nastaja. "Projekti, ki so pripravljeni za gradnjo, bodo imeli prednost. Projekti z zaprto finančno strukturo bodo znova v prednosti, zlasti če gre za črpanje evropskih sredstev in že odobrenih sredstev na državni in lokalni ravni," je še dodal.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje