Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju čestital državljanom in še zlasti preživelim borcem narodnoosvobodilne vojne. Spomnil je na svoja prizadevanja za narodno spravo in poudaril, da lahko v trenutnih kriznih razmerah zmagamo le s sodelovanjem in medsebojno pomočjo.
Čeprav danes dan upora praznujemo drugače kot običajno, pa zato nič manj ponosno, je dejal Pahor. "Spominjamo se najtežjih časov in najbolj hrabrih ljudi, ko smo Slovenci v vihri druge svetovne vojne sredi prejšnjega stoletja obranili dom in ohranili rod," je dejal. Državljane je pozval, naj osvobodilni boj ohranijo v zgodovinskem spominu kot slavno dejanje slovenskega naroda, življenjskega pomena za naš obstoj in razvoj."Ko gre za odločilne zadeve narodnega obstanka in razvoja razklani, propademo, skupaj pa zmagamo," je dejal. Po njegovem mnenju bi bilo to v današnjih razmerah in zlasti tistih, ki utegnejo priti, to vnovič lahko življenjskega pomena.
Pahor je pred nagovorom državljanov skupaj s predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Marijanom Križmanom položil venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani. Križman je v svojem nagovoru dejal, da sta Osvobodilna fronta in partizanski boj temelj slovenske samostojnosti. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja in dejal, da veteranom vojne to, kar "se dogaja z nabavo zaščitnih mask, ne vliva vere, da nekdo skrbi za nas". Pahorja je pozval, naj kot prvi mož države in človek z visokimi moralnimi vrednotami opozori na zadeve, ki ne peljejo v pravo smer.
"Ponovno smo uspešno stopili skupaj v boj proti skupnemu sovražniku"
Tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v poslanci ob dnevu upora proti okupatorju pozval k spominu na vse žrtve, ki jih je terjal zgodovinski boj za svobodo in obstoj slovenskega naroda. Zorčič je spomnil, da je bil upor proti nacističnemu in fašističnemu režimu leta 1941 lahko uspešen le ob najširšem sodelovanju. "In slednjega so bili takrat zmožni v različnih političnih skupinah, od Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, liberalcev, Sokolov do kulturniške skupine, ki so se povezali v Osvobodilno fronto slovenskega naroda; po Tigru edino oboroženo uporniško organizacijo, ki se je odločila zoperstaviti grozotam nacizma in fašizma," je zapisal.
Ob tem je Zorčič potegnil vzporednico z današnjim časom. "Danes smo v obdobju težkih okoliščin, ko se je tudi naša država znašla v primežu svetovne pandemije koronavirusa, ponovno uspešno stopili skupaj v boj proti skupnemu sovražniku, ki pa nas preizkuša predvsem v potrpežljivosti pri omejitvah svobode, ki so potrebne za preprečevanje širjenja okužb," je zapisal predsednik DZ-ja. Prepričan je, da lahko krizo, za katero ne vemo, koliko časa bo trajala in kako zelo nas bo prizadela še z vsemi ekonomsko-socialnimi posledicami, premagamo samo z neizmerno potrpežljivostjo, enotnostjo in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. "Zgodovina nas uči, da narod, ki zmore stopiti skupaj v težkih trenutkih, iz njih izide močnejši," je še dodal, ki bo ob prazniku položil venec h grobnici narodnih herojev v Ljubljani.
Praznik brez državne proslave
V preteklih letih so ob dnevu upora proti okupatorju, ki je dela prost dan, običajno pripravili državno proslavo, toda kot je pojasnil vodja službe za državne proslave Aleksej Adrijan Loos letos te ne bo, ker je ni mogoče izvesti. Zaradi epidemije novega koronavirusa so namreč prepovedana vsa javna zbiranja. So pa v Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) v počastitev državnega praznika na njegov predvečer pripravili videoslovesnost.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Marijan Križman je v nagovoru iz Marezig med drugim poudaril, da je zanikanje Osvobodilne fronte in partizanskega boja tiščanje glave v pesek in poskus revidiranja polpretekle zgodovine, ki je kristalno jasna. Prinesla je svobodo, samostojnost in samozavest narodu. Njena vizionarska gesla pa so vključevala tudi pravico slovenskega naroda do samoodločbe. Zato sta OF in partizanski boj po Križmanovih besedah tudi temelj slovenske samostojnosti.
Žrtvovanje za svobodo
Narodnoosvobodilni boj velja za enega najpogumnejših dejanj v zgodovini slovenskega naroda. Po politični sestavi pestra, a v skupnem sovražniku enotna Osvobodilna fronta se je postopoma organizacijsko in vojaško krepila ter s partizanskimi četami prerasla v osrednje narodno gibanje v boju proti okupatorju. V njej so sodelovali in trpeli preprosti ljudje – verjeli so v svobodo, za katero so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja.
Za dan ustanovitve OF velja 27. april 1941, ko je bila na sestanku nekaterih politikov in kulturnikov v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki so jo pozneje preimenovali v Osvobodilno fronto in pozvali k oboroženemu odporu. Gre sicer za manjšo zgodovinsko pomoto, saj je po drugi svetovni vojni dolgo časa veljalo prepričanje, da je bil omenjeni sestanek 27. aprila 1941, medtem ko je bil dejansko dan prej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje