"Naša prva prioriteta je, da skupaj premagamo covid-19," je ob začetku vrha tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Vrh priča o pomenu regije za EU. Zahodni Balkan je nesporna prioriteta za EU. Zahodni Balkan nedvomno sodi v EU," pa je po koncu približno triurnega zasedanja poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Tudi gostitelj virtualnega vrha, hrvaški premier Andrej Plenković, je omenil podporo Unije regiji, tako pri reformnih prizadevanjih v širitvenem procesu kot finančno podporo v boju proti koronavirusu ter gospodarsko in naložbeno podporo, ki se pripravlja.

Voditelji EU-ja in držav Zahodnega Balkana so se zaradi ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa namesto v Zagrebu sestali virtualno. Vrh, na katerem je regija od EU-ja pričakovala zajeten gospodarski in naložbeni načrt s poudarkom na podnebnih ambicijah, je bil osredotočen na sodelovanje v boju proti virusu.

Gospodarski in naložbeni načrt bo Evropska komisija predstavila pozneje letos, saj je zdaj prioriteta čim bolje izkoristiti 3,3 milijarde evrov podpore Unije regiji v boju z novim koronavirusom, poudarjajo v Bruslju.

Voditelji članic EU-ja, med njimi slovenski premier Janez Janša, so potrdili "močno solidarnost" s partnerji v kontekstu koronavirusne krize, piše v zagrebški izjavi na sedmih straneh in z 20 točkami, ki so jo sprejeli voditelji članic Unije. Zahodnobalkanska šesterica se je z izjavo strinjala.

To je šele četrti vrh EU-ja in Zahodnega Balkana po letu 2000, ko je v Zagrebu potekalo prvo srečanje te vrste. Tri leta pozneje je sledil solunski vrh, nato pa po petnajstletnem premoru leta 2018 vrh v Sofiji.

Polemika glede dejanske zavezanosti EU-ja širitvi

Tako kot na prejšnjih srečanjih z voditelji regije je Unija tudi tokrat potrdila "nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana". Kot vrh v Sofiji je tudi tokratnega spremljala polemika glede dejanske zavezanosti Unije širitvenemu procesu.

V EU-ju očitke glede pomanjkanja širitvenega apetita Unije zavračajo, češ da proces teče, kar dokazuje marčevska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, kar da je vsekakor velik dosežek.

Države Zahodnega Balkana pa so se z izjavo znova zavezale, da je evropska perspektiva njihova "trdna strateška izbira", pri čemer Unija poudarja, da je verodostojnost te zaveze odvisna tudi od jasne javne komunikacije in izvajanja nujnih reform.

V tem duhu in kontekstu sta se Unija in regija v izjavi zavezali h krepitvi sodelovanja v boju proti dezinformacijam in drugim hibridnim dejavnostim, še zlasti tistim iz tretjih držav, ki poskušajo spodkopati evropsko perspektivo regije.

V EU-ju ob tem pozivajo voditelje v regiji, naj se odločno zoperstavijo poskusom napačnega predstavljanja odnosa med Unijo in Zahodnim Balkanom. Poudarjajo, da ni prave alternative temu odnosu, ter zavračajo navedbe o zmanjševanju teže Unije v regiji ob krepitvi vpliva Rusije, Kitajske in ZDA.

S ciljem nadaljnjega spodbujanja skupnih interesov so voditelji EU-ja izrazili pripravljenost, da oživijo politični dialog, tudi z rednimi sestanki na visoki ravni.

Kdaj bo naslednji vrh EU-ja in zahodnega Balkana, za zdaj ni znano. Informacije o tem, ali bo takšen vrh tudi med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta, za zdaj ni bilo mogoče pridobiti.