Zaradi močnega upada prometa in skromnih napovedih za bližnjo prihodnost, ki so posledica pandemije covida-19, so v Fraportu Slovenija prisiljeni zmanjšati število zaposlenih.

Zato so sindikate obvestili o zmanjšanju potreb po delu in posledično prenehanju potrebe po delu večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.

Povabili so jih na posvet o predlaganih merilih za določitev presežnih delavcev, mogočih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o morebitnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Posvet bo prihodnjo sredo. Po koncu posvetovanja s sindikati pa bodo lahko podrobneje govorili o številki presežnih delavcev.

Odšla naj bi četrtina zaposlenih

Po neuradnih podatkih je trenutno napovedano zmanjšanje zaposlenih za 120, kar predstavlja kar četrtino vseh zaposlenih, ki jih je v Fraportu Slovenija trenutno 475. V podjetju tako rekoč ni več agencijskih delavcev in študentov ter so ostali le še redno zaposleni, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil predsednik Svobodnega sindikata Aerodrom Ljubljana Klemen Lavrič.

Kolikšno bo dejansko število presežnih delavcev, še ni jasno, Lavrič pa upa, da je številka 120 le okvirni maksimum, saj gre za ogromno številko. Več bo predvidoma jasno po sestanku med sindikati in upravo. Lavrič računa, da bodo tedaj dorekli tudi mogoče rešitve. Ob tem upa tudi na pomoč države, da tako obsežna odpuščanja vendarle ne bi bila potrebna.

Prihodki tako rekoč usahnili

Fraport Slovenija od sredine marca ustvarja le 15 odstotkov običajnih prihodkov. "Čeprav smo se nemudoma odzvali s prilagoditvami nenujnih stroškov, pa so zaradi zagotavljanja odprtosti in razmeroma visokih fiksnih stroškov ti še vedno dokaj visoki," je prejšnji petek ob tem, ko je Air Serbia kot prvi prevoznik po prekinitvi znova vzpostavil redno potniško linijo z Ljubljano, izpostavil poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir.

"Čeprav je naša dejavnost strateškega pometa za gospodarstvo in turizem, kljub številnim pobudam letalski promet ni bil deležen posebnih ukrepov," so pojasnili v podjetju in dodali, da je strošek dela med celotnimi stroški najvišja postavka in da žal v prihodnjih mesecih ne bodo zmogli obvladati likvidnostnih težav brez radikalnejših posegov vanj.

Zaradi omejitev potovanj, omejitev pri prestopanju meja, omejitev v turizmu, poostrenih preventivnih ukrepov in še vedno prisotnega strahu pred širitvijo okužbe z nalezljivo boleznijo tudi ne morejo pričakovati hitrega okrevanja letalskega prometa. Čeprav so nekateri prevozniki znova napovedali vzpostavitev poletov, bo obseg letenja znatno nižji od obsega pred epidemijo.

Letos predvidoma dvotretjinski upad števila potnikov

Upoštevajoč razpoložljive podatke in dosedanje najave prevoznikov pričakujejo, da celotno število potnikov na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana letos ne bo višje od 570.000, kar bi bilo 67 odstotkov manj kot v letu 2019, kar bo imelo za posledico tudi bistveno zmanjšanje pri premikih letal. Poleg tega se tudi za prihodnje leto ne napoveduje povrnitev prometa blizu stanju pred epidemijo.

"Ob opisanem zmanjšanju prometa ne moremo več zagotavljati dela vsem zaposlenim delavcem," so pojasnili in dodali, da so se s koriščenjem ukrepa čakanja na delo in s prizadevanji za dodatne olajševalne ukrepe države trudili, da bi nastali položaj prebrodili in bi lahko obdržali vse zaposlene delavce.

"Žal se je izkazalo, da bo okrevanje precej daljše od same epidemije in bo letalski promet ostal na bistveno zmanjšanem obsegu vsaj še v letu 2021, zaradi česar družba tudi z uporabo ukrepov delovnopravne zakonodaje ne more obdržati vseh zaposlenih delavcev," so še pojasnili.