Analiza fragmentov pergamenta je pokazala, da gre v nekaterih primerih za kravje in ovčje kože, medtem ko je doslej veljalo, da gre v vseh primerih za kozje kože. To dokazuje, da vsi rokopisi ne izvirajo iz puščave, kjer je bilo najdenih približno 900 zvitkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razkrit tudi kravji in ovčji izvor kož
"Analiza fragmentov pergamenta je pokazala, da gre v nekaterih primerih za kravje in ovčje kože, medtem ko je do zdaj veljalo, da gre v vseh primerih za kozje kože," je povedala vodja projekta izraelske službe za starine Pnina Shor. "To dokazuje, da vsi ne izvirajo iz puščave, kjer so bili najdeni," je še dodala. Vendar strokovnjaki iz izraelske službe za starine in univerze v Tel Avivu med sedemletno raziskavo, ki je pod drobnogled vzela 13 besedil, niso mogli določiti, od kod fragmenti izvirajo.

Pastirčevo naključno odkritje
Prve zavitke je v votlini blizu naselja Kumran po naključju odkril pastir. Zvitki vsebujejo zapise v hebrejščini, grščini in aramejščini ter nekaj najzgodnejših znanih zapisov biblijskih besedil, vključno z najstarejšim ohranjenim zapisom desetih Božjih zapovedi.

Zvitki so nastali v obdobju od 3. do 1. stoletja pr. n. št. Del stroke meni, da so to zapisi stroge ločine esenov, ki so poleg farizejev in saducejev sestavljali tri glavne skupine Judov. Del stroke pa meni, da rokopisi izvirajo iz knjižnice judovskega drugega templja v Jeruzalemu in zasebnih knjižnic. Najmlajši rokopisi so nastali okoli leta 70, ko so tempelj uničili Rimljani.

"Kot bi zlagali sestavljanko"
Skupaj je bilo odkritih okoli 25 tisoč pergamentnih fragmentov, rokopise pa neprekinjeno raziskujejo že več kot 60 let. "Kot bi zlagali sestavljanko," je povedal profesor Oded Rechavi, ki vodi raziskovalno ekipo na univerzi. "Veliko je fragmentov, ki jih ne znamo povezati. Če bi koščke napačno povezali, bi s tem lahko močno spremenili interpretacijo katerega od zvitkov," je še dodal Rechavi.