V sredo bo zadnji šolski dan, misli šolnikov, odločevalcev in tudi staršev pa že hitijo k jeseni, k novemu šolskemu letu. Kakšen bo pouk takrat, predvsem če nam bo covid-19 še vedno povzročal težave? Eden izmed predlogov je, da bi pouk za del učencev in dijakov še vedno potekal na daljavo, tisti mlajši pa bi prihajali v šole. V Odmevih je nekaj pojasnil podala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, s katero se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Video: Prispevek TV Slovenija in posnetek pogovora

Je kakšen razmislek, da se v pripravah na novo šolsko leto vendarle ne bi preveč obdajali s teoretiki in bi bolj pritegnili v delo te, ki so si v pandemiji nabrali neke konkretne izkušnje?
Naj na predvečer začetka šolskih počitnic najprej rečem, da moramo biti v prvi vrsti zelo ponosni in veseli, da bomo jutri po tem zelo neobičajnem delu šolskega leta zdravo, varno in absolutno veselo vstopili v šolske počitnice. Otroci, učiteljice, učitelji si morajo zdaj predvsem odpočiti, nadihati. Stresno je bilo, zahtevno je bilo za njih. Naloga na naši strani, skupaj z vsemi velikoštevilnimi skupinami, pa je, da se pripravljamo na jesen. Na jesen bomo zanesljivo pripravljeni. Z vsemi dobrimi izkušnjami, ki smo jim sledili v zadnjih dveh mesecih, in s pripravo rešitev, za katere se je pokazalo, da moramo biti precej bolj pozorni in previdni.

Zanimajo nas te rešitve. Zelo praktično sprašujem, ali boste naredili projekcije? Če bodo razmere normalne, praktično nič in gredo vsi v šolo. Če bo dosežena neka stopnja okuženosti, jih bomo toliko in toliko pustili doma. Če bo situacija še bolj grozna, ostanejo vsi doma ... Imate neko tovrstno razpredelnico, ki bo veljala jeseni, že v mislih?
Pripravljeni so različni modeli. Sledijo aktualni oceni epidemiološke slike v državi. To pomeni, da bomo bodisi pouk lahko izvajali v razredih, v šolah, kot običajno – verjamem, da si to vsi najbolj želimo –; lahko pa v tisti začetni epidemiološki sliki s sredine marca tudi na daljavo. Zagotavljam, da bomo pripravljeni in da skupaj pripravljamo te rešitve. In v te rešitve so vključeni tudi predstavniki in predstavnice iz ravnateljskih vrst, učiteljskih vrst, preko zavoda oziroma njihove skupnosti so vključeni starši in vsa relevantna stroka.

V prispevku smo slišali ravnatelja, ki je dejal, da se je kratkoročno priporočilom dalo vsaj delno slediti. Dolgoročno pa to ne bo mogoče. Prevečkrat se kršijo, pri malicah, prevozih itd. Že zdaj vedo, da marsičesa ne bodo mogli izvajati.
Če malo spomnim: v tistem prvem obdobju, ko smo nekatere otroke lahko spustili spet v vrtce in šole, je bila epidemiološka slika tako zahtevna, da je bilo treba res zelo, zelo pozorno in striktno tiste ukrepe spoštovati zaradi varnosti, zdravja otrok in zaposlenih. Potem ko se je slika malo bolj sprostila, smo lahko ta navodila preoblikovali in preimenovali v smernice, v priporočila. Odvisno od aktualne epidemiološke slike, kakršna bo, bomo uporabili enega od modelov in po njem izvajali izobraževanje.

V prispevku je bilo zelo jasno mnenje, da je pouk tudi socialna kategorija. Eni od doma ne zmorejo. Pomoč je manjša. Na neki način dobivamo dve skupini: eni, ki zmorejo, ki delajo, ki imajo računalnike, za katere je maksimalno poskrbljeno. Pa drugi, ki teh pogojev nimajo in tudi bližine učitelja ne. Bodo učiteljem dana posebna navodila tudi za to manj zmožno, šibkejšo socialno kategorijo?
Zavedati se moramo, da vsi v tej zgodbi, ki se imenuje vzgoja in izobraževanje, nosimo svoj del odgovornosti. Država nosi ta del odgovornosti, da mora zagotoviti razmere, da se lahko vzgoja in izobraževanje izvajata. Na drugi strani morajo ravnatelji skupaj z učiteljicami in učitelji zagotavljati kakovostno izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa. Otroci imajo odgovornost, da prihajajo in se šolajo, pa tudi starši imajo odgovornost, da to nemoteno poteka. V tem smislu bo vsak moral prevzeti svoj del odgovornosti in potem smo zmagali. In to smo pokazali v začetnem obdobju. Tisto, kar smo se hkrati naučili, pa je, da bomo skupaj pripravili razmere, da bomo lahko potem šli septembra še bolj prepričljivo, bolj enotno v celoten proces. Moram pa še enkrat opozoriti. Ko se je ta zgodba v sredini marca začela, smo vzpostavili sistem izobraževanja na daljavo dobesedno čez noč in zelo, zelo po občutku. Zdaj, jeseni, ne bo več tako. Postavljene bodo univerzalne osnove za to, kako naj ta sistem poteka in kaj je treba za ta sistem imeti tako na strani učencev kot na strani učitelje z vidika opreme in z vidika načina, kako naj se znanje podaja.

Kaj se je zgodilo s kakovostjo znanja? Ste kaj preverjali, imate že kakšne rezultate, je kakšna razlika?
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je izvedel izjemno obsežno, celovito analizo z anketnimi vprašalniki. Rezultate te ankete bodo predstavili, mislim, da v prvem tednu julija, tako da se bo tam neposredno iz stroke slišalo. In slišale se bodo zanimive stvari.

Vi jih že poznate.
Tako je, moram povedati, da že približno poznam sliko. Kaj lahko že nakažem? Učenci so imeli najmanjši problem. Mnogo večji problem in tudi drugačnega tipa pa so imeli v učiteljskih vrstah – ampak tiste vrste, ki je povezan z delom. S tem, da lahko uspešno, učinkovito delajo. Na račun tega smo tudi z zavodom za šolstvo čez te poletne dni pripravili številne seminarje in izobraževanja, da se bo učiteljem pomagalo, da usvojijo ta znanja, ki jim še manjkajo.