Zaslovel je z danes ponarodelimi skladbami za špagetivesterne Sergia Leoneja iz 60. let prejšnjega stoletja. Med njegove najslavnejše stvaritve tako zagotovo sodi glasba za trilogijo Leonejevih vesternov, ki vključuje filme Za prgišče dolarjev, Za dolar več ter Dobri, umazani, zli.

Leta 1928 v rimski soseski soseski Trastevere rojeni Ennio Morricone je na glasbeno pot stopil v 40. letih prejšnjega stoletja kot trobentač v džezovskih zasedbah. Tudi njegov oče je bil trobentač, Ennia pa je že od otroštva zanimala glasba in tako je svojo prvo skladbo zložil pri starosti šestih let, piše STA. Študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, kjer je diplomiral iz trobente. Leta 1955 je začel skladati glasbo za film in gledališče, tudi pod psevdonimoma Dan Savio in Leo Nichols.

Sodelovanje z največjimi filmskimi imeni
Skozi svojo dolgo kariero je poleg Leoneja sodeloval še z velikimi režiserji, kot so Martin Scorsese, Quentin Tarantino, Pedro Almodovar, Brian De Palma, Roman Polanski in Oliver Stone. S skladateljskimi imeni Henry Mancini, Andrew Lloyd Webber, Vangelis in Philip Glass nedvomno sodi med najpomembnejše ustvarjalce glasbe za filme. Prav tako je skladal glasbo za izvajalce, kot so Paul Anka, Mina, Milva, Zucchero in Andrea Bocelli.

Med njegova slavnejša dela sodi tudi glasba za film Misijon režiserja Rolanda Jofféja iz leta 1986. V njej je združil korale (enoglasno liturgično katoliško petje), staroselsko bobnanje in španske kitare. Vse te elemente je pogosto povezal v isti skladbi, z namenom zajetja različnh kultur, prikazanih v filmu. Osrednja glasbena tema filma, naslovljena Falls, ostaja ena izmed njegovih najslavnejših stvaritev in je bila uporabljena tudi v številnih oglasih.

Morricone je med drugim avtor glasbe vseh filmov Giuseppeja Tornatoreja od Cinema Paradiso dalje, Bitke za Alžir Gilla Pontecorva, t. i. Živalske trilogije Daria Argenta, Bertoluccijevega filma 1900, Božanskih dnevov Terrencea Malicka, filma The Thing Johna Carpenterja, De Palmovih Nedotakljivih in Misije na Mars, Bugsyja Barrya Levinsona, Na ognjeni črti Wolfganga Petersena, Ripleyjeve igre Liliane Cavan ...

Velik navdih za mlajše generacije
Morricone se ni žanrsko nikoli omejeval ter je pisal glasbo tako za vesterne in kriminalke kot za drame, srhljivke, komedije in romantične drame. Njegova glasba je vsa ta leta navdihovala več rodov popularnih glasbenikov v različnih žanrih, od rocka in hiphopa do metala in elektronske glasbe.

Nasploh je Morricone spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja, beremo v velikem svetovnem biografskem leksikonu Osebnosti.

Že s svojim zgodnjim delom za filme predrugačil zvočno krajino vesternov z uporabo neobičajnih instrumentov, kot so zvonovi, električne kitare, ustna harmonika in dromlja, ter nepozabnimi melodijami, piše spletna baza podatkov o filmih IMDb.

Zvrhana malha lovorik
Častnega oskarja za življenjsko delo je dobil leta 2007, potem ko je že opustil upanje na to lovoriko. Za oskarja za najboljšo glasbo je bil nominiran kar petkrat, a je kipec vsakič šel v druge roke. Prvega oskarja za glasbo je dobil ob šesti nominaciji leta 2016 za Tarantinov film Osovraženih osem.

Med drugim je prejel tudi tri grammyje, dva zlata globusa in švedsko nagrado polar, ki velja za Nobelovo nagrado za glasbo. Odbor nagrade polar je po pisanju STA nagrado utemeljil z besedami, da so njegove "kongenialne kompozicije in aranžmaji" pripomogle k dvigu "bivanja na drugo raven, ko se nekaj zemeljskega spremeni v dramatične prizore na širokem platnu". In še: "Ustvaril je čisto novo vrsto glasbe, ki je pol stoletja dajala ton filmski glasbi, obenem pa je vplival in dajal navdih vrsti glasbenikov v sferi popa, rocka in klasične glasbe."

Leta 2017 so ga ovenčali še z madžarskim redom za zasluge, poimenovanim srednji križ, ki so mu ga podelili za njegov prispevek k popularizaciji madžarske glasbe. Na svojih turnejah je namreč večkrat sodeloval z madžarskimi zasedbami in zbori. Leta 2005 je zložil tudi glasbo za film Fateless, posnet po romanu madžarskega nobelovca Imreja Kertesza, naslovljenem Brezusodnost.

Glasbeni velikan na naših tleh
Leta 2008 je v okviru Festivala Ljubljana gostoval v Križankah, kjer je nastopil z orkestrom Roma Sinfonietta in zborom Coro Lirico Sinfonico Romano. V drugem delu koncerta je dirigiral izbrane melodije iz filmov, za katere je napisal glasbo, v prvem delu pa je prvič zunaj svoje domovine predstavil svoje delo, mistično kantato Praznina polne duše za flavto, orkester in zbor. Leta 2016 je Ensemble Symphony Orchestra pod taktirko Giacoma Lopriena v Cankarjevem domu izvedel koncert, naslovljen Posvečeno legendi filmske glasbe Enniu Morriconeju.

Pogreb "v znamenju ponižnosti, ki je vselej navdihovala njegovo delovanje"
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je Morricone pred dnevi nesrečno padel in si ob tem zlomil stegnenico. Zaradi zapletov je umrl danes ponoči v eni izmed rimskih bolnišnic. Skladateljeva družina je sporočila, da bo pogreb potekal v družinskem krogu, "v znamenju ponižnosti, ki je vselej navdihovala njegovo delovanje".

"Vsi moramo umreti. Tega se pretirano ne bojim. Z bojaznijo pa me navda misel, da bi odšel pred ženo in jo pustil samo. Ali obratno. Idealno bi bilo, da bi umrla skupaj," pa je nekoč izjavil ta veliki skladatelj. Morricone je vse življenje bival v Italiji in se nikakor ni želel preseliti v Hollywood. Z Mario Travio, ki jo je spoznal v 50. letih minulega stoletja, sta se poročila leta 1965. Žena je tudi avtorica nekaterih besedil za njegove skladbe. V zakonu so se jima rodili trije sinovi (Andrea je dirigent in skladatelj filmske glasbe, Giovanni pa filmar ) in ena hči.

Leta 2012 je napisal knjigo spominov La musica e oltre (slov. Glasba in še več), v kateri je med drugim zapisal: "Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti."