Državni zbor je sprejel četrti protikoronski zakon oziroma zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19. Podprlo ga je 50 poslancev, poleg koalicijskih tudi SNS-ovi in en poslanec LMŠ-ja. Proti jih je bilo 23, večinsko v Levici, SD-ju in LMŠ-ju.

Zakon podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra in določa, da bo nadomestila plač za delavce v karanteni do konca septembra prevzela država.

Sorodna novica Horvat: Policija mi je pod prejšnjo vlado sledila

Za preprečevanje širjenja okužb predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja sledilne aplikacije za pametne telefone.

Koritnik: Aplikacija na voljo v nekaj tednih

Aplikacija bi bila lahko po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika na voljo v nekaj tednih.

Koritnik je ob robu seje zagotovil, da aplikacija, ki jo pripravljajo na njegovem ministrstvu, ne bo shranjevala nobenih geolokacijskih podatkov. "Ključno je beleženje stikov," je poudaril.

Pojasnil je, da so jih epidemiologi zaprosili za tehnično pomoč. Za zdaj njihovo število še zadošča, a če se bo število okužb še povečevalo, epidemiologi ne bodo več mogli izslediti vseh stikov. "Tehnologijo danes uporabljamo za vse, bilo bi nerazumno, da je ne bi za pomoč tudi v teh razmerah," je dejal minister.

Sorodna novica Svarila, da je protikoronska aplikacija čezmeren poseg v človekove pravice

Če bi imeli aplikacijo, po njegovih besedah tudi ne bi bilo potrebe po drugih ukrepih, kot sta omejevanje zbiranja ljudi in zbiranje podatkov o osebah.

Aplikacija, ki jo Koritnik pričakuje v najkrajšem mogočem času po uveljavitvi zakona, to je v nekaj tednih, bo v izhodišču temeljila na odprtokodni rešitvi in bo javna. Pri tem pa se bodo zgledovali po dobrih praksah v drugih državah, v stik so stopili tudi s tehnološkima velikanoma Googlom in Applom, ki zagotavljata tehnološko rešitev za komunikacijo med napravami.

"Naš ključni cilj je, da dobimo aplikacijo, ki bo delovala in zagotavljala to, kar zdravstvena stroka potrebuje," je še dejal Koritnik in opozoril, da bo na koncu ključno zavedanje prebivalstva, kako pomembna je njena uporaba.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je poslancem na seji zagotovila, da se aplikacija ne bo uporabljala za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in tudi ne bo sledila uporabnikovi lokaciji. Povedala je še, da bi bilo ob porastu števila okužb, kot jih zaznavamo zdaj, dobro dobiti aplikacijo čim prej. Aplikacija nas opozori, da smo bili v stiku z okuženo osebo in nas tako varuje, če pa mi zbolimo, pa mi opozorimo druge in jih tako varujemo, je povzela.

Opozicija nasprotuje aplikaciji

Rešitve iz predloga interventnega zakona za pripravo na drugi val epidemije novega koronavirusa se zdijo poslancem načeloma dobrodošle, izjema je mobilna aplikacija. Ker je vlada iz zakonskega besedila ne črta, opozicija odreka podporo celotnemu zakonu.

"Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna," je dejal Brane Golubović (LMŠ). Napovedal je, da čeprav bo vladi uspelo z njeno uvedbo, tako ali tako ne bo imela učinka. Deluje namreč na zaupanju, tega pa ni in večina ljudi si je ne bo naložila na svoje pametne telefone, je dejal.

Poleg tega nimajo vsi pametnega mobilnega telefona, še posebej ne starejši, je opozoril Soniboj Knežak (SD). Spomnil je na svarilo informacijske pooblaščenke, da lahko takšna aplikacija daje ljudem lažen občutek varnosti, zaradi česar ne bodo več izvajali zaščitnih ukrepov.

Ostrejši so v Levici, katere poslanka Nataša Sukič je opozorila, da aplikacija pomeni grob poseg v ustavne pravice. "Aplikacija ne more nadomestiti testiranja, ne zdravi ljudi in ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države," je bila odločna. Vlada po njenih besedah krepi represivni aparat, temu pa v Levici nasprotujejo, napovedala je, da se nameravajo s preostalimi opozicijskimi strankami uskladiti o ustavni presoji.

Jani Ivanuša (SNS) je po drugi strani o aplikaciji dejal, da če je človek pošten in ima čisto vest, se nima česa bati. "Kriminalci pa so povsem druga zgodba," je dodal.

Koalicija podpira uporabo aplikacije

Evi Irgl (SDS) se zdi nasprotovanje aplikaciji nerazumno. "Ne gre za poseg v zasebnost, ampak za nujen ukrep za varovanje javnega zdravja," je opozorila in dodala, da je nasprotovanje aplikaciji, ki jo imajo tudi v drugih državah, neodgovorno, saj lahko reši mnogo življenj.

V SMC-ju idejo o aplikaciji podpirajo, je pa Mojca Žnidarič dejala, da bo svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljalo dovolj samodiscipliniranih ljudi. "Interes vseh bi moral biti, da se dolgoročno najde rešitev, ki nam bo kljub virusu omogočala kar se da normalno življenje," je dejala.

Tadeja Šuštar (NSi) je zagotovila, da bo aplikacija anonimno zbirala podatke o stikih med njenimi uporabniki. Obvezna bo le za potrjeno pozitivne na virus in osebe v karanteni, ki bodo morale v aplikacijo vnesti naključno kodo, brez osebnih podatkov. "Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih," je dejala.

Cigler Kralj: Odgovor na potrebo po ohranjanju delovnih mest

Tveganje za okužbo trenutno narašča tudi v Sloveniji, je spomnil minister za delo Janez Cigler Kralj in dodal, da je cilj zagotoviti pomoč državljanom in državljankam, zaščititi zdravje in življenja ljudi ter preprečiti širitev okužbe.

Življenje in zdravje ljudi bo po ministrovih besedah mogoče zavarovati z mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi, za katero predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 daje pravno podlago.

Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bosta prostovoljni in brezplačni, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. V teh primerih si bo moral posameznik mobilno aplikacijo obvezno namestiti, je povedal.

"Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi dobro zavarujemo življenje in zdravje ljudi, navsezadnje je naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo," je o aplikaciji, ki ji številni nasprotujejo, dejal Cigler Kralj.

Likvidnost gospodarstva

Poleg varovanja življenja in zdravja ljudi predlog tokratnega interventnega zakona upošteva tudi načelo zagotavljanja likvidnosti gospodarskim objektom. Med poglavitnimi ukrepi so zato podaljšanje subvencioniranja začasnega čakanja na delo doma, plačilo nadomestila za odrejeno karanteno in financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži.

Delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo se po predlogu podaljšuje do 31. julija z možnostjo podaljšanja do konca septembra. Povračila nadomestil plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel zagotavljati dela doma, pa bo država prevzela do konca septembra. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

"Zakonski predlog je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest," je dejal minister. S prvimi tremi svežnji ukrepov nam je doslej uspelo ohraniti 260.000 delovnih mest," je dodal.

Predlog zakona prinaša še nekatere druge rešitve, med drugim uporabo turističnih bonov, ki so po besedah Ciglerja Kralja prava uspešnica, pri več ponudnikih kot doslej in veljavnost študentskih bonov za prehrano izjemoma tudi v drugi polovici julija. Delodajalcem pa se zamika rok, do katerega morajo po koncu šolanja zaposliti svojega štipendista.

Razprava o gospodarskih ukrepih

Delodajalcu bo država povrnila izplačana nadomestila plače, če njegovi zaposleni zaradi odrejene karantene ne bodo mogli opravljati dela oz. ga ne bo mogoče organizirati na domu. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, pri čemer tisti, ki bodo zavestno odšli v državo z rdečega seznama, povračila ne bodo prejeli. Poslanci so se s tem večinoma strinjali. "V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do različnih izigravanj," je menila Mojca Žnidarič (SMC).

Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži ter zavodu za zaposlovanje namerava vlada v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov. Predvsem domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, kar se je nabiralo desetletja, v tej krizi se je še posebej potrdilo, je dejal minister Cigler Kralj.

Turistične bone, ki so se po ministrovih besedah izkazali za pravo uspešnico, bo po novem mogoče uporabljati tudi v tistih nastanitvenih obratih, ki dejavnost opravljajo samo sezonsko, oz. v vseh nastanitvenih obratih, in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije.

Študentske bone za prehrano bo letos izjemoma mogoče uporabiti tudi v drugi polovici julija, delodajalcem pa se zamika rok, do katerega morajo po zaključku šolanja zaposliti svojega štipendista.

Video: Posnetek seje v več delih