"Pod Monte de Piedadom so odkrili ostanke palače Axayacatla in hiše, zgrajene po naročilu Cortesa," je tvitnilo mehiško ministrstvo za kulturo.

Ostanke starodavne azteške palače, iz katerih je pozneje zrasel dom španskega konkvistadorja Hernana Cortesa (1485–1547), je skupina arheologov odkrila pod znamenito zgradbo na osrednjem trgu mehiške prestolnice, ki je med ljudmi znan pod imenom Plaza del Zócalo oziroma krajše Zócalo.

Usodne bazaltne talne plošče
Delavci so sprva med obnovo stavbe Nacional Monte de Piedad pod njo naleteli na nenavadne talne plošče iz bazalta, piše Deutsche Welle. Zgodovina zgradbe, locirane na severozahodnem delu trga, sega v leto 1755, v njej pa deluje zgodovinska zastavljalnica.

Po navedbah arheologov je ta bazaltni del tal med letoma 1469 in 1481 služil kot odprto območje v palači azteškega vladarja Axayacatla (1450–1481), očeta Moctezume (1466–1520), enega zadnjih vladarjev starodavnega azteškega imperija. Po besedah strokovnjakov z mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH) je bilo to območje "del odprtega prostora stare Axayacatlove palače, verjetno notranjega dvorišča".

Med izkopavanji so arheologi naleteli tudi na dokaze o Cortesovem domovanju, ki ga je dal postaviti na tej lokaciji po padcu azteškega imperija. Po mnenju arheologov so bila tla izdelana iz znova uporabljenega materiala iz Axayacatlove palače, ki so jo – tako kot druge svete zgradbe Aztekov – uničili evropski konkvistadorji.

Sorodna novica V iskanju azteške vladarske grobnice pod asfaltom mehiške prestolnice

Neusmiljena kolonizacija v družbi smrtonosnih bolezni
Španski konkvistador Cortes je prvič prišel na tla današnje Mehike leta 1518, ko je Aztekom vladal Moctezuma. Šlo je za odpravo, namen katere je bila priprava notranjosti regije na brutalno kolonizacijo, ki je sledila. Cortes je s svojimi možmi leta 1521 oblegal in uničil Tenochtitlan, ki je bil azteška prestolnica od leta 1325, ter pobil tamkajšnje Azteke. K množičnemu umiranju tamkajšnjega prebivalstva so prispevale tudi smrtonosne bolezni, ki so jih Evropejci prinesli s sabo in proti katerim Azteki niso bili odporni.

Tenochtitlan je bil v tistem času s svojimi 200.000 prebivalci eno največjih mest na svetu. Španci so nato novo prestolnico podkraljevine Nove Španije – zgodovinske predhodnice današnje Mehike – zgradili na ruševinah Tenochtitlana, ki so jih vključili v svoje nastajajoče mesto. Na tem območju danes leži torej mehiška prestolnica Ciudád de México, največje mesto na svetu.