Bilo je januarja 2018, na začetku priprav na spomladanski del sezone, ko se je Lotrič pridružil Celju. Trener Kosič je bil tedaj v klubu dobre štiri mesece.

Nekoč veliki up Mure je na stadion Z'dežele prišel po polletni grenki izkušnji v tujini. V Pafos je odšel, ko je bil tam trener Luka Elsner, a se ni naigral. "Kot mlad igralec, tedaj sem imel 21 let, sem si želel igrati, to se mi je zdelo najpomembneje. Čeprav sem menil, da sem tega sposoben in si zaslužim, nisem dobival priložnosti. Zato sem moral narediti stopničko nazaj. Celje mi je omogočilo vrnitev."

"Imela sva drugačno razmišljanje o nogometu"
Njegovo sobivanje s Kosičem na začetku ni bilo preprosto: "Soigralci vedo, da sem gotovo pojedel največ 'dreka', da sem na vsakem treningu pri analizi samo jaz poslušal. Toda take stvari me ne motijo, ampak sem trdo delal naprej. Z dobrimi igrami se mi je potem dvignila tudi samozavest, po pol leta sem začenjal razumeti njegov nogomet." Mesto v začetni enajsterici Celja si je priboril šele ob koncu tiste sezone in na 11 ligaških tekmah dosegel en zadetek.

"Imela sva drugačno razmišljanje o nogometu. Jaz sem bil vajen enega, on drugega. Če na treningu kakšne vaje nisi naredil tako, kot je on želel, si šel teči kroge. Res veliko sem se tega naposlušal. Bilo je kar naporno. Ko nimaš rezultatov, je težje delati in je prisotne več nervoze. Jaz sem tudi tak, da sem vročekrven na igrišču in včasih kaj zabrusim nazaj," se je spomnil tistih časov.

Ko je dobil trak, je začutil, da je pomemben v ekipi
V lanski sezoni si prve postave brez njega ni bilo več mogoče zamišljati. Odigral je 29 tekem in se osemkrat vpisal med strelce, s svojim zadnjim golom v sezoni je odločil tekmo proti Olimpiji v 30. krogu (1:0).

"Že lanska sezona je bila solidna, letošnja pa še toliko bolj. Sanjska zame in za ekipo. Spomladi smo izgubili samo enkrat, v Murski Soboti. To je plod odrekanja in dolgotrajnega dela. Vesel in ponosen sem na fante, da nam je uspelo. Tudi priznanja za najboljšega igralca ne bi dobil, če ne bi imel ob sebi takšnih super soigralcev, ki so mi to omogočili. Delali smo kot ekipa, se odrekali drug za drugega in nismo bili sebični," je dejal sinoči in poudaril, da je bila pomembna prelomnica tudi to, da je postal kapetan. "Kapetanski trak mi je dal odgovornost, začutil sem, da sem pomemben v ekipi."

18 zadetkov in 11 podaj je prispeval k zgodovinskemu prvemu naslovu Celjanov. "Mislim, da jim vračam na najboljši mogoči način tisto, kar so dali meni, ko sem se vrnil iz tujine. Ko sem prišel pred tremi leti v klub, je športni direktor rekel, da bomo v treh letih državni prvaki. Mislim, da se je večina fantov temu smejala, zdaj se je to uresničilo. Delali smo po načrtu. Vesel sem, da smo zamenjali monotonost pri vrhu, na katerem sta se v zadnjem času izmenjevala samo Maribor in Olimpija. Dokazali smo, da lahko z mladimi fanti in dobro selekcijo ter tudi z malo manj denarja narediš super zgodbo."

"Malo jezen, ker sem zakrivil drugi gol"
Celje je uspešno izkoristilo vse spodrsljaje vijoličastih in Ljubljančanov ter se iz ozadja počasi prebijalo proti vrhu. "Dolgo se nismo niti pogovarjali o prvem mestu. Šele ko smo pred desetimi dnevi zmagali v Mariboru, smo videli, da smo mogoče blizu celo temu. Na zadnjih tekmah smo bili sproščeni, saj smo ravno v Ljudskem vrtu svoj cilj dosegli in potrdili uvrstitev v Evropo. Olimpija je čutila večji pritisk. Izjave v medijih, da bodo gotovo prvaki, so nas le še bolj motivirale in podžgale."

In kako je opisal dogajanje na zelenici proti neposrednemu tekmecu za naslov? "Zanimiva, živčna tekma je bila. Igrali smo na zmago, nismo šli na remi, to se je videlo na začetku, ko smo pritiskali na Olimpijo. Gotovo je bilo pri 1:1 težko, saj bi se lahko tekma zasukala v eno ali drugo smer. Olimpija je pritisnila, a smo tudi z nekaj sreče dosegli drugi zadetek. Bil sem malo jezen, ker sem zakrivil drugi gol Olimpije. Želel sem odigrati boljše. Fantje so me rešili, pritisk smo zdržali do konca."

Zgodba še ni končana
Začetek sezone ni bil dober, prve zmage so se nogometaši iz knežjega mesta veselili šele v petem krogu. "Ko smo v drugem krogu izgubili v Sežani (1:0), so nas ljudje hitro odpisali. Menili so, da se bomo borili za izpad. V resnici niti sam nisem vedel, kako se bo odvijala naša zgodba po odhodu Rudija Požega Vancaša v Maribor. S fanti smo stopili skupaj, priložnost so dobili tudi nekateri fantje, ki pred tem niso bili niti blizu najboljšim 18. Lan Štravs je zadnjih nekaj tekem odigral na vrhunski ravni."

Lotrič se ne želi ustaviti pri tem, kar je s Celjem pravkar dosegel, ampak že pogleduje tudi proti evropskemu izzivu, ki ga s soigralci čaka že zelo kmalu, 18. ali 19. avgusta: "Prepričan sem, da to, kar smo naredili danes, ni zadnja stvar. Tudi v Evropi lahko kaj pokažemo, ne glede na to, da se v vsakem krogu igra samo po ena tekma. Za nas zgodba še ni končana. Srčno upam, da bomo tudi kvalifikacije za Ligo prvakov odigrali v isti zasedbi in šele potem videli, kam bo koga odpeljala pot. Želimo si zmagovati še naprej."

Začetek priprav v sredo
Z morebitnim vnovičnim odhodom v tujino se ne obremenjuje, prav tako ne z vpoklicem v reprezentanco: "Verjamem, da bo vse prišlo ob svojem času. Želim biti prepričan, da če bom odšel kam drugam, da bom res želja tistega kluba. Sicer pa bom ostal v Celju."

Še prej ga čakajo kratke počitnice. "Zjutraj odhajam na dopust na hrvaško obalo, ne bomo dolgo prosti. Najprej je bilo načrtovano, da treninge znova začnemo že v ponedeljek, a smo se s trenerji dogovorili, da začnemo v sredo. Treba bo malo odklopiti glavo od nogometa in se potem pripraviti na novo sezono."

Koren jih zna umiriti
Poleg Kosiča je v strokovnem štabu še en mož, ki mu Lotrič pripisuje velike zasluge za uspeh: "Robert Koren nam tudi takrat, ko odigramo dobro tekmo, zabiča, da se ne smemo predolgo veseliti, saj je čez nekaj dni nova tekma. Prav tako nismo dolgo žalovali po porazih. Mislim, da smo pri tem naredili neki premik naprej, da smo hitro preklapljali med stvarmi. Tudi to nas je pripeljalo do tja, kjer smo. Robi nam je prinesel izkušnje, to je največ, kar ti lahko nekdo da. Seveda tudi neko avtoriteto, igral je na najvišji ravni in bil kapetan reprezentance. Robi je še en dodatni člen, ki nam s svojimi nasveti pomaga tako na igrišču kot zunaj igrišča. Super je imeti tako osebo poleg sebe. Na treningih sicer največkrat vse skupaj bolj opazuje nekoliko iz ozadja. Vedno je miren, nikoli ni živčen. Hvala Bogu, saj velikokrat zna s tem umiriti tudi vse nas. Hvaležen sem tudi njemu."