V enega takih bi lahko bil interesno vpet tudi župan. Razkrivamo, da je njegov oljčnik, ocenjen na astronomsko vrednost, kupil ruski nepremičninar, ki je lani na hitro in poceni prišel do elitnega stavbnega zemljišča na obrobju Izole.

V Strunjanu, na meji med izolsko in piransko občino, je izolski župan Danilo Markočiča obdeloval velik oljčnik. Zemljišče je pred leti najel od sklada kmetijskih zemljišč, nanj je posadil okoli 400 dreves. Spomladi pa je od zakupa odstopil, češ da mu zaradi županskih obveznosti zmanjkuje časa za redno obdelavo. Oljčni nasad je šel v prodajo, sklad je iskal novega zakupnika, najprej pa je bilo treba oceniti županovo investicijo v oljčnik. Končna cena je istrskim oljkarjem vzela sapo. Skoraj 244 tisoč evrov za celoten nasad ali 470 evrov za eno oljčno drevo.

"Nemogoče, nobeden ti ne bi dal takšnega denarja, to je pretirana cena, v Istri take cene ne doseže nihče. Cene drevesa za pridelavo se gibljejo okoli 35,50 evra na drevo, če vzamemo 20 let staro oljko, je cena okoli 140 evrov, 50 let staro drevo od 200 evrov naprej. Za 500 evrov bi moralo drevo imeti vsaj 120 cm obsega, in to so po navadi okrasna oljčna drevesa," poda strokovno oceno eden od najuglednejših in priznanih istrskih oljkarjev, izkušen poznavalec evropskih in svetovnih razmer v oljkarstvu, Janko Bočaj, ko ga obiščemo v njegovem oljčniku v Truškah nad Koprom.

In kdo je županovemu oljčniku postavil kraljevsko ceno, za katero tudi na skladu pravijo, da take cene še niso videli?

"Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS še ni prejel cenitve s tako visoko ovrednotenim oljčnim nasadom oz. vrednostjo po posameznem drevesu, kot je to v predmetni cenitvi cenilke Eme Zadel," so za TV Slovenija povedali na skladu kmetijskih zemljišč.

Županov nasad je ocenjevala sodna cenilka kmetijske stroke iz Izole Ema Zadel, ki jo je izbral Markočič sam. "Sodnega cenilca sem izbral iz javnih evidenc, samo dve cenilki sta bili iz Izole, ena je bila neustrezna, zato sem izbral Zadelovo. Cena je bila tržno sprejemljiva, kar dokazuje tudi to, da sta se prijavila dva ponudnika," pojasnjuje župan. Oba s cenilko navajata metodologije cenitve in oljčnik ocenjujeta za šolsko zgleden.

"Cenjeni oljčnik je v slovenski Istri prav gotovo med najboljšimi po mnogih kriterijih, cena je upravičena in za njo stojim," pojasnjuje cenilka Ema Zadel.

Ali se poznata od prej? Oba trdita, da sta se prvič videla maja na terenskem ogledu oljčnika. Pri tem ni nezanimivo, da sta cenilka in županova žena sodelavki v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. "Delujeva na različnih področjih," morebitni vpliv Markočičevih na cenitev zavrača Zadelova. Župan pa odgovarja: "Gospa Zadel in moja žena sta se srečali le enkrat, na tečaju oljkarstva pred dvajsetimi leti, zaradi lokacijske razpršenosti njunega dela v novogoriškem zavodu drugih stikov nista imeli."

"Sam imam avtohtone sorte, vzorno in ekološko obdelane oljčnike, najvišje standarde pridelave in predelave, pa bi morda dobil 100 evrov po drevesu. Ceno, 470 evrov, ki jo navajate, je nemogoče doseči v Istri. Če je v oljčniku 400 po trideset let starih dreves, je to za slovenske razmere že velik oljčnik, s številom se veča tudi popust, zelo težko se najde investitor, ki bi bil pripravljen plačati tako ceno," pravi oljkar Bočaj.

A za županove oljke se je investitor takoj našel. In morda je že bil na preži? Županove oljke je namreč po izboru sklada kmetijskih zemljišč, ki ga vodi Markočičeva strankarska kolegica, in potem, ko naj bi bil drugi ponudnik neustrezen, kupilo izolsko podjetje BM21, v lasti Rusa Borisa Leonida Kopilevicha in domačina Marjana Miliča. Njuna dejavnost je svetlobna leta od zakupov skladovih zemljišč in kmetovanja. Gre za podjetje z dobrimi zvezami na občini.

"Najmanj neetično, nemoralno in nehigienično in nikakor ne more iti za naključje, da je županove oljke kupil ravno ruski poslovnež, ki je v preteklosti sklenil različne posle z občino," je do županovega oljčnega posla kritičen izolski občinski svetnik iz vrst Levice Leonid Danilović.

Nazadnje je ruski poslovnež lani prišel do zazidalne parcele za gradnjo stanovanjskih stolpičev na elitni lokaciji v Livadah, kjer namerava zgraditi stanovanjske stolpiče.

"Občina mu je parcelo prodala na hitro, po izklicni ceni, brez objav v medijih, oklic pa je bil objavljen samo na oglasni deski občine," potek prodaje opisuje Danilović. Tudi na občinski spletni strani oklica dražbe ni bilo na običajnem mestu, pač pa pod čisto drugim naslovom. In medtem ko so druge dražbe ostale objavljene več mesecev, je objava za Livade takoj izginila, dva zainteresirana kupca, ki sta vsakodnevno čakala na objavo, pa sta lahko samo ugotovila, da je že vse mimo.

So bile parcela in oljke vezan posel, v katerem je ruski nepremičninar hitro in poceni prišel do izjemne parcele, župan pa hitro do izjemne vsote za nasad? Markočič o poznanstvu s Kopilevichem in Miličem odgovarja, da je kot župan "dolžan poznati vsa izolska podjetja in se z njimi pogovarjati o razvoju, v tem kontekstu poznam tudi podjetje BM21".

"Ta posel bo treba še enkrat pogledati," napoveduje Danilović.

Pretresel ga bo tudi nadzorni odbor občine, nam je danes povedal njegov predsednik. Če dobijo pobudo, pa bodo pregledali tudi najnovejšo afero s plačilom hotelskih storitev ministrici Aleksandri Pivec.