Govor je začela s poklonom zdravstvenim delavcem in izpostavila "krhkost povsod okrog nas", ki jo je razgalil "virus, tisočkrat manjši kot zrno peska". V govoru je ponudila svojo vizijo, kako se izviti iz te krhkosti.

Sorodna novica Slovenski evropski poslanci kritični predvsem do vprašanja migracij in pravnega reda

Niz konkretnih predlogov je začela s pozivom k vzpostavitvi močne zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za raziskave. Poudarila je, da je jasno, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Za prihodnje leto je napovedala svetovni zdravstveni vrh v Italiji.

Skupen evropski okvir za minimalno plačo

Sklicujoč se na svoje izkušnje iz časa, ko je bila ministrica za delo, je napovedala tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo. Pred govorom je bilo eno od vročih vprašanj namreč, ali se bo komisija odločila to področje reševati z zakonodajo ali zgolj s priporočilom.

Napoved drznejšega zmanjšanja izpustov do leta 2030

Močno odmeva tudi njeno sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 – s 40 na najmanj 55 odstotkov tistih iz leta 1990. "Zavedam se, da je zvišanje s 40 na 55 odstotkov za nekatere preveč, za druge pa ni dovolj," je dejala.

"Ni je nujnejše potrebe po pospešitvi, kot je ta na področju prihodnosti našega krhkega planeta," je dejala predsednica komisije, ki je opozorila na vse nevarnejše segrevanje planeta.

Ob tem je napovedala, da se bo 37 odstotkov sredstev iz 750-milijardnega sklada za okrevanje porabilo neposredno za cilje, ki jih opredeljuje evropski zeleni dogovor, in da bodo 30 odstotkov sredstev za ta sklad pridobili z zelenimi obveznicami.

Poudarila je, da je treba evropski sistemski spremembi zagotoviti tudi posebno estetiko, in napovedala vzpostavitev novega "evropskega bauhausa" ‒ prostora soustvarjanja, kjer sodelujejo arhitekti, umetniki, študenti, inženirji in oblikovalci.

Ursula von der Leyen je pozvala tudi k večjemu vlaganju v tehnologijo, da bi Unija postala bolj konkurenčna v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Poudarila je, da mora biti prihodnjih deset let evropsko "digitalno desetletje", in napovedala, da se bo petina denarja iz sklada za okrevanje namenila za digitalne naložbe. Napovedala je tudi evropski oblak in predlog za oblikovanje varne evropske e-identitete.

Poziv k potrjevanju z večino

Na področju zunanje politike je predsednica komisije dejala, da morajo biti članice hitrejše v podpori prodemokratičnim protestom v Belorusiji ali uporu Rusiji in Turčiji. Države je pozvala, naj končno podprejo glasovanje z večino, ki bi nadomestilo zdajšnji sistem, ki zahteva soglasje vseh članic.

Po njenih besedah so potrebni "novi začetki s starimi prijatelji" na drugi strani Atlantika in Rokavskega preliva. Čeprav se EU ne strinja vedno z odločitvami v Beli hiši, je čezatlantska vez pomembna, je poudarila predsednica komisije.

Ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom ni mogoče enostransko spremeniti, gre za pravo, zaupanje in dobro vero, je opozorila.

"V EU-ju ni prostora za območja brez LGBT-ja"

Predsednica komisije je kritizirala homofobne politike nacionalistične poljske vlade. Omenila je t. i. območja brez LGBT-ja v delih Poljske, za katera po njenih besedah ni prostora v Uniji. "Kršitve vladavine prava ne smejo biti dovoljene," je zatrdila.

Po njenih besedah bo komisija kmalu predstavila "strategijo za krepitev pravic LGBTQI" v Uniji, obenem pa si bo prizadevala za vzajemno priznanje starševstva. "Če si starš v eni državi, si starš v vsaki državi," je dejala. Trenutno namreč nekatere članice priznavajo istospolne zakone in starševstva, druge pa ne. To vodi v primere, ko sta dve ženski priznani kot materi svojih otrok v Belgiji, ne pa tudi na Poljskem.

Predsednica je poudarila pomen vladavine prava. Komisija bo prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah Unije objavila do konca meseca. To poročilo bo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev. Zatrdila je, da bodo evropski denar zavarovali pred vsakršno goljufijo, korupcijo in navzkrižjem interesov.

Napoved novega centra za prebežnike na Lezbosu

Ursula von der Leyen je še poudarila pomen obnovitve vseh štirih temeljnih svoboščin ‒ prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ter prostega gibanja ljudi ‒ ter ob tem napovedala "novo strategijo za prihodnost schengena".

V pričakovanju novega pakta na področju priseljevanja, ki ga bo komisija predstavila prihodnji teden, je dejala, mora vsakdo okrepiti prizadevanja in odgovornost. Napovedala je tudi skupen projekt EU-ja in Grčije za vzpostavitev novega centra za prebežnike na Lezbosu. "Migracije so evropski izziv in vsa Evropa mora prispevati," je pozvala.