"Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen," so zapisali v vladnem sporočilu za javnost.

Premier Janez Janša je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu predstavil članom Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki so podali prve odzive, podrobnejšo razpravo pa pričakujejo na seji ESS-ja, je povedal predsednik Pergama Jakob Počivavšek.

Po Počivavškovih besedah so socialni partnerji podali le prve odzive in pomisleke, na katere je premier tudi na kratko odgovoril. "Ni šlo torej za poglobljeno razpravo o predlogu zakona; ta bo morala potekati na seji ESS in v okviru pogajalske skupine, ki jo je ESS že ustanovil," je dodal. Obe strani se po njegovih besedah zavedata, da se razprava o tem predlogu "ni še niti dobro začela".

V izjavi za medije po predstavitvi je po poročanju Televizije Slovenija dodal, da so opozorili na nekatere točke v predlogu, ki se jim zdijo "skrajno problematične". Med takšnimi sta določilo, da je predvidena poraba sredstev sklada že za tekočo porabo, in odsotnost predloga drugih virov financiranja, pomisleke pa imajo tudi glede združevanje premoženja in vplivov politike na upravljanje sredstev.

Pričakovanje konstruktivne razprave

Konstruktivno razpravo pričakuje tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Naše izhodišče je, da je treba pri tem zakonu zaradi njegovega pomena doseči najširši družbeni konsenz, pri čemer je socialni dialog ena od možnosti usklajevanja," je dejal.
Glede rezultata razprave je optimističen in je pozdravil premierjevo odločitev, da zakon socialnim partnerjem osebno predstavi. "Gre za izraz spoštovanja in zavedanja o pomenu socialnega dialoga," je dejal.

Kot je v predstavitvi po navedbah njegovega kabineta dejal premier, bi bilo prav, da upokojenska generacija, ki je državno premoženje ustvarjala, od tega v upokojenski dobi tudi nekaj ima. Spomnil je, da se bo del sredstev iz sklada namenilo za pokojninsko blagajno, za reševanje dolgotrajne oskrbe in gradnjo domov za ostarele, pa tudi za ukrepe družinske politike.

Za dialog v okviru ESS se je zavzela tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Kot je po poročanju Televizije Slovenija povedala po predstavitvi, delodajalce med drugim zanima, kako bo zagotovljena varnost razvoja podjetij, ki bodo delovala v okviru sklada. "Pomembno je najti pravo ravnotežje med investicijsko in dividendno politiko," je poudarila.

Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič pa je izrazil strah, da "za vse želje ne bo dovolj denarja". Poudaril je, da je Janša napovedal posluh za vse pripombe, a Rožič ob tem opozarja, da bo vseh želja gotovo veliko.

Kritike opozicije, SD že predstavlja svoj predlog

Vladni predlog zakona o demografskem skladu so na novinarski konferenci komentirali tudi v opozicijskih LMŠ-ju, Levici, SD-ju in SAB-u. Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je ocenil, da predlog predvideva plenjenje vsega, kar je v državi še ostalo. Meni, da je vladni predlog pesek v oči in del zgodbe, kako podkupiti stranko DeSUS, ki je pogojevala ustanovitev demografskega sklada. "Tej vladi oz. stranki SDS ne gre zaupati. Ko SDS ustanavlja kakšno finančno zgodbo, se je treba prijeti za denarnico," je dejal.

Koordinator Levice Luka Mesec poudarja, da bo vlada z ustanovitvijo demografskega sklada dobila oblast nad državnim premoženjem. "Gre v bistvu za zakon o ugrabitvi državnega premoženja," je prepričan. Po njegovem mnenju ni izključeno, da bi se lahko nekaj (tudi strateških) podjetij v državni lasti po hitrem postopku znašlo v rokah oligarhije, zbrane okoli Viktorja Orbana. "Kar je svojevrsten absurd. Vlada ljudi prepričuje, da je za Slovence, državo pa potihem potvarja v vazala sosednje Madžarske," je povedal Mesec.

V SD-ju, kjer so v DZ-ju že vložili svoj zakon o demografskem skladu, si po besedah vodje stranke Tanje Fajon želijo napolniti pokojninsko blagajno izključno za financiranje pokojnin po letu 2040. Predlog SD-ja so podprli tudi v SAB-u, kjer so do vladnega predloga kritični, saj se bojijo, da bi vlada z njim celotno premoženje brezplačno vzela državi in ga v celoti prenesla na eno podjetje. "Nikoli ne bomo dovolili, da država z enim zamahom ostane brez premoženja," je poudarila predsednica SAB-a Alenka Bratušek.

S predstavitvijo svojega predloga demografskega sklada so začeli tudi v SD-ju in ga predstavili Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pri čemer so izpostavili pripravljenost in željo po konstruktivni izmenjavi mnenj in dopolnjevanju predloga vključno z obravnavo na ESS-ju.

"Kot smo ponovno izpostavili, je cilj našega zakona en sam: da se zavaruje namenska finančna sredstva iz zakonsko določenih stalnih in dodatnih virov, ki jih namenimo za pokojninsko blagajno v času po letu 2040 za sedanje in prihodnje generacije," so zapisali.

Predstavitvi na ZSSS-ju bodo sledili sestanki z drugimi deležniki, kot so sindikati javnega sektorja, upokojenci, delodajalci, mladi in tudi druge poslanske skupine, so dodali.

Zdus ocenil oba predloga

Janša je predlog zakona kasneje predstavil tudi vodstvu Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus). Predsednik Zdusa Janez Sušnik je dejal, da oba predloga predvidevata nekatere dobre rešitve, je pa vladni bolj drzen, medtem ko je predlog opozicije varčevalen.

Mi smo dobili materiale obeh predlagateljev, tako vlade kot SD in SAB, ki so skupaj pripravili osnutek zakona. S premierjem smo se strinjali, da bo ekspertna skupina Zdusa v roku 10 dni pripravila pripombe na oba predloga. Vladni predlog je po naši oceni zelo dobra osnova, je pa morda premalo sredstev usmerjenih v dolgoročno politiko sklada, je dejal Sušnik.

Kot je še pojasnil, so od premierja želeli pojasnila okoli predvidene rešitve, da bi od vseh letnih dohodkov sklada 30 odstotkov namenili za pokojninsko blagajno, 10 odstotkov za družinske zadeve in 10 odstotkov za domove starejših. Sušnik je zadovoljen z vizijo namenjanja sredstev za ukrepe za spodbujanje rodnosti.

V Zdusu pozdravljajo koncentracijo državnih naložb v sklad, a pod pogojem, da ne bo prišlo do prodaje premoženja, je dejal Sušnik. "Vsi izračuni so pripravljeni, kakšna bo dejanska dodana vrednost v tej čudni dobi, bo tri-, pet- ali osemodstotna, ne vemo," je dejal predsednik Zdusa.

Vladni predlog je po njegovi oceni boljša osnova kot predlog opozicijskih SD in SAB, ki je zgolj varčevalen s predvideno porabo šele čez 15 let, medtem ko bi se po vladnem predlogu v sklad steklo nekoliko več sredstev.

A kot je pojasnil, bodo v Zdus oba predloga podrobno proučili, saj tudi opozicijski predlog predvideva nekatere potencialno dobre rešitve, da vidijo, katera rešitev je boljša tudi za bodoče upokojence. Kot potencialno dobre rešitve iz opozicijskega predloga je izpostavil namenjanje dela sredstev iz trošarin, dohodnine in drugih virov v sklad.

"Pomembno je, da bi mladi spet dobili zaupanje, da bodo dobili zaslužene pokojnine. Za nas je poskrbljeno, pokojnine že dobivamo, kar manjka v pokojninski blagajni, prispeva država iz proračuna. V zvezi se zavzemamo tudi za interese mladih, da bodo delali, plačevali prispevke in da bodo tudi dobivali pokojnine," je poudaril Sušnik in se zavzel za medgeneracijsko sodelovanje.