V obrazložitvi je odbor švedske akademije zapisal, da prejme nagrado "za svoj nezgrešljiv poetični glas, s katerim z ostro lepoto naredi posameznikovo eksistenco univerzalno". Stalni sekretar in predstavnik za stike z javnostmi Švedske akademije Matso Malm je ob razglasitvi letošnje nagrajenke povedal, da je z Louise Glück govoril po telefonu tik pred javno objavo novice: "Novica je bila zanjo presenečenje, a dobrodošlo, kot se zdi."

Predsednik odbora za Nobelovo nagrado za literaturo Anders Olsson pa je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP izrazil obžalovanje, da Louise Glück ni bolj poznana, "vsaj zunaj meja ZDA", in da njena poezija ni bila prevedena v več jezikov.

Pisanje poezije kot nekaj "grozljivega"

AFP je ob razglasitvi dobitnice Nobelove nagrade povzela tudi pesničino izjavo za The Boston Globe, ko je bila leta 2003 izbrana za ameriško pesnico leta: "Javno življenje ni ravno po mojem okusu ... Nisem si mislila, da sem tip človeka, ki bi ga sploh opazili." V intervjuju iz leta 2012 pa je Louise Glück pisanje poezije opisala kot "pogosto mučenje, kraj trpljenja, grozljivo", preden po končanem delu nastopi "nekakšna mirnost".

Slovenski bralci jo poznajo po zbirki Onkraj noči. "Če naj bi bil smisel Nobelove nagrade za književnost predvsem v tem, da širšo javnost opozori na najboljše, a manj znane avtorje, potem je letošnji izbor zadetek v polno," je zapisal urednik Mladinske knjige Andrej Ilc. Pesniška zbirka Onkraj noči je pri Mladinski knjigi izšla leta 2011 v zbirki Nova lirika v prevodu Veronike Dintinjana. Izbor zajema po nekaj avtoričinih pesmi iz vseh njenih pesniških zbirk, razen iz prvenca.

"Ameriška Svetlana Makarovič"

"Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati, dejstvo, da je od danes Nobelovka, pa bo temu glasu utrlo pot do ušes, uma in src številnih ljudi, ki sicer morda ne bi nikoli slišali zadnjo. S pesniki ima Švedska akademija največkrat srečno roko. Tako je bilo v primeru Wislawe Szymborske, Tomasa Tranströmerja, morda nekoliko manj pri Bobu Dylanu," je za zapisal vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Ilc.

Nadaljeval je: "Kakor koli, kolikor vem, danes ni ravno najsrečnejši dan v življenju 77-letne ameriške pesnice, ki najbolj ceni intimo in so njene pesmi po besedah mentorja Stanleyja Kunitza 'zakoreninjene v pokrajini in vremenu in vedno bolj v zasebnosti srca'. Vsi drugi, ki smo jo in ko jo še bodo brali, pa smo te odločitve izredno veseli, tudi zaradi dejstva, da so njene pesmi po zaslugi izjemnega prevoda Veronike Dintinjana leta 2011 zaživele v slovenščini."

Obsežen izbor Onkraj noči, ki je z dovoljenjem avtorice izšel v zbirki Nova lirika, po Ilčevih besedah dokazuje, da znamenite besede Roberta Frosta, češ, da je poezija tisto, kar se izgubi v prevodu, le ne držijo povsem. Kot pravi prevajalka, je to "vseskozi glas, ki govori o vsakdanjih stvareh, o tem, kaj nam dela življenje in kaj mi delamo njemu".

Odločitev delno politična?

"S tem v zvezi človek pomisli, da je morda odločitev Švedske akademije, objavljena mesec dni pred ameriškimi volitvami, vsaj deloma tudi politična, a seveda ne v vulgarnem smislu, temveč sporoča, da so ZDA med drugim dale svetu imenitno pesniško tradicijo, od Whitmana do Louise Glück, in da so tudi dandanašnji potenciali te velike, ta čas tako nesrečne in konfuzne države, dosti večji kot bi lahko sklepali iz lika in dela trenutnega predsednika," je svoj zapis sklenil Ilc.

Veronika Dintinjana pa je zapisala, da je Glückova eden vodilnih glasov ameriške sodobne poezije. "Kritiki pogosto izpostavljajo skrajno izčiščen, natančen izraz in izjemno intenzivnost pesmi, ki žarijo kot plamen sredi teme. Neposrednost in tako rekoč nujnost njenih pesmi vedno znova pritegneta bralca, da ji sledi. Njena poezija je premišljevanje bivanjskih vprašanj, iskanje modrosti. Glavne teme so družina, medčloveški odnosi in minljivost. Kljub paradoksom in skrivnostim bivanja, o katerih piše, je njena govorica čudovito dostopna in varljivo preprosta," je zapisala prevajalka.

Rezidenčna pesnica univerze Yale

Louise Glück se je rodila v New Yorku leta 1943 in odraščala na Long Islandu. Študirala je na kolidžu Sarah Lawrence in univerzi Columbia, a ni diplomirala. Trenutno je rezidenčna pesnica na univerzi Yale in živi v Cambridgeu v Massachusettsu.

Leta 1968 je izšla njena prva pesniška zbirka Firstborn in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi. Doslej je napisala dvanajst pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji.

Značilnost njenih pesmi je prizadevanje za jasnost. Njeno poezijo opredeljujejo tudi tehnična natančnost, občutljivost in vpogled v osamljenost, družinske odnose, ločitve in smrt.

Otroštvo in družinsko življenje

Louise Glück je objavila 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. Značilnost vseh je prizadevanje za jasnost.

Njene osrednje teme so otroštvo in družinsko življenje, tesen odnos s starši ter brati in sestrami. V njenih pesmih jaz posluša, kaj je ostalo od njegovih sanj in zablod, in nihče ne more biti strožji kot ona v soočanju z iluzijami o sebi, so zapisali v utemeljitvi.

Čeprav pesnica nikoli ne bi zanikala pomena avtobiografskega ozadja, je ne gre šteti za izpovedno pesnico. Louise Glück išče univerzalno in pri tem črpa navdih iz mitov in klasičnih motivov, ki so del večine njenih knjig. Glasovi Didone, Perzefone in Evridike – zapuščeni, kaznovani, izdani – so maske za jaz v preobrazbi, tako osebni kot splošno veljavni, piše v utemeljitvi.

Agonija jaza
V zgodnjih zbirkah se spopada s posledicami neuspelih ljubezenskih zvez, katastrofalnih družinskih srečanj in eksistencialnega obupa, njeno kasnejše delo pa dalje raziskuje agonijo jaza, tako njeno poezijo opisujejo na Poetry Foundation.

Sama pravi, da so na njeno delo vplivali psihoanaliza, legende in mitologije. Poleg tega kot svoj največji literarni vpliv opisuje pesnico Léonie Adams in pesnika Stanleya Kunitza.

Prejela je več prestižnih nagrad, med njimi leta 1993 Pulitzerjevo nagrado in leta 2014 nacionalno knjižno nagrado.

V slovenščini so pesmi Louise Glück izšle pod naslovom Onkraj noči v prevodu Veronike Dintinijane pri založbi Mladinska knjiga.

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je četrta ženska, ki je v zadnjem desetletju prejela Nobelovo nagrado za književnost, in šele 16., odkar so jo leta 1901 prvič podelili.

Lanska lavreata sta bila Olga Tokarczuk in Peter Handke
Lani so Nobelovo nagrado podelili poljski pisateljici in znani aktivistki Olgi Tokarczuk za leto 2018 ter kontroverznemu avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju za leto 2019.

Švedska akademija se je namreč zaradi spolnega škandala, ki je omajal zaupanje v institucijo, odločila, da leta 2018 ne bo podelila Nobelove nagrade za književnost.

Teden Nobelovih nagrad se je v ponedeljek začel z razglasitvijo nagrajenca za medicino. Letošnji dobitniki bodo za razliko od prejšnjih let prejeli več denarja. Nagrada v vsaki od kategorij je vredna deset milijonov švedskih kron, okoli 950.000 evrov, namesto dosedanjih devetih milijonov kron, kar je 850.000 evrov.

Po letu 1901 šele 16. ženska

Glückova je četrta ženska, ki je v zadnjem desetletju prejela Nobelovo nagrado za literaturo, in šele 16., odkar so jo leta 1901 prvič podelili. V zadnjem desetletju so sicer Nobelovo nagrado za književnost prejele še Olga Tokarczuk (2018), Svetlana Aleksijevič (2015) in Alice Munro (2013).

Nagrado, ki združuje medaljo in deset milijonov švedskih kron, bi običajno prejela iz rok švedskega kralja Carla XVI. Gustafa v Stockholmu 10. decembra, na obletnico smrti znanstvenika Alfreda Nobela. Vendar so zaradi koronavirusa podelitev odpovedali in jo nadomestili s televizijsko slovesnostjo, ki bo prikazala, kako dobitniki nagrade prejemajo v svojih državah.