Trenutno upravljajo pravice na dveh področjih. Med drugim si prizadevajo, da bi bili AV-ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del.

Direktor Gregor Štibernik je na novinarski konferenci v ponedeljek povedal, da so pred desetimi leti dobili dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in zasebnem reproduciranju AV-del. Sklenili so tarifne sporazume s ključnimi uporabniki in sprejeli jasna pravila delitve pobranih nadomestil, s skladi pa skrbijo tudi za socialno, izobraževalno in spodbujevalno okolje.

Zastopajo slovenske imetnike pravic v več kot 45 državah
Danes imajo več kot 800 članov in več kot 1000 pooblastil za zbiranje prek sporazumov s sorodnimi organizacijami v tujini ter zastopajo slovenske imetnike pravic v več kot 45 državah in vse tuje imetnike pravic na slovenskem trgu. Postali so člani vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV-del, v štirih od njih so tudi v organih upravljanja. Izdajajo tudi strokovno revijo Megafon.

V mednarodnem okolju po njegovih besedah sooblikujejo trende pri uveljavljanju pravic. V Sloveniji pa obstaja še nekaj belih lis, kjer bi Aipa lahko dobila pravice, če bi bile stvari urejene, tako kot so v tujini.

Evropska direktiva o avtorskih in sorodnih pravicah
Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je poudaril evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV-del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, zakonodaja pa temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so sicer opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV-ustvarjalci lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, so se strinjali govorci.

Dvorniku je poudaril tudi, da bi bilo ključnega pomena, če bi jim politika prisluhnila in smiselno prevedla direktivo v slovenski pravni red. Tako bi bili avtorji, izvajalci in producenti AV-del obravnavani enakovredno z avtorji v glasbeni in založniški industriji. "Neskladje izhaja iz tega, da je AV-sektor relativno mlada industrija in zato nima do konca razvitih pravic in potencialov," je dodal.

Dvornik je še povedal, da bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje pravic, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV-sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.

Sorodna novica Sebastian Cavazza bo vodil društvo, ki bo zastopalo slovenske avdiovizualne igralce

Združitev v kolektivno organizacijo kot dobra rešitev
Tudi članu nadzornega odbora Aipa in producentu Danijelu Hočevarju se zdi, da bi se pravice lahko razširile. Združitev avtorjev, izvajalcev in producentov v skupno kolektivno organizacijo doživlja kot dobro rešitev tako z vidika manjših stroškov za njeno delovanje kot z vidika solidarnosti.

Igralka in podpredsednica Društva slovenskih AV-igralcev Maja Sever je opozorila na izobraževalno vlogo Aipe o pravicah, s katerimi so bili prej slabo seznanjeni. Tudi igralci si po njenih besedah želijo pridobiti še kakšno pravico, pri čemer stavijo tudi na mednarodno Pekinško pogodbo o varstvu izvajalcev AV-del v digitalnem okolju.