V Združenju koncertnih organizatorjev predlagajo še, da bi država enkratno pomoč dodelila tudi samozaposlenim, ki so bili zapostavljeni v četrtem svežnju.

Četrti sveženj izpustil samozaposlene
Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS) je, potem ko je bil peti protikoronski sveženj prejšnji petek objavljen v uradnem listu, zapisalo, da je bil pretežni del glasbene panoge izključen iz zadnjih svežnjev pomoči. Četrti protikoronski sveženj je po njihovih navedbah "popolnoma neupravičeno in diskriminatorno iz svežnja socialne pomoči izključil vse samozaposlene, ki tako v juniju, juliju, avgustu in septembru niso prejeli nobene pomoči, obenem pa so morali plačevati vse dajatve".

Združenje si je zato v nadaljnjih dogovarjanjih z vladnimi organi prizadevalo, da država sprejme predlog socialne pomoči za vse zaposlene v glasbeni panogi do dokončne odprave vseh omejevalnih ukrepov in ga vključi v peti protikoronski ukrep. Težave glasbene industrije je prepoznalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je omenjeno tudi predlagalo vladi.

Vsakomesečna socialna pomoč, za nekatere enkratni dodatki
Sveženj ponovno uvaja socialno pomoč oziroma temeljni mesečni dohodek. Upravičenci do temeljnega dohodka so samozaposlene osebe, zavarovane po 15. členu ZPIZ-2, in družbeniki, zavarovani po 16. členu ZPIZ-2. Ukrep velja od 1. oktobra do 31. decembra letos z možnostjo šestmesečnega podaljšanja. Upravičenci bodo po podatkih združenja dobili izredno pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 1100 evrov, samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid, pa 700 evrov mesečno.

"Postopek za pridobitev pomoči je enak kot spomladi – vložitev izjave na e-davkih, pri čemer je pomembno, da na dan vložitve vloge upravičenec nima neplačanih davkov in prispevkov. Skrajni rok za izjavo bo 31. december 2020," so sporočili iz GIZ KOS-a.

Ker bo dolgotrajna prepoved javnih prireditev ekonomsko popolnoma izčrpala glasbeno panogo, pa bodo poleg socialne pomoči vsem zaposlenim po njihovem mnenju pomembni tudi drugi ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vzpostaviti dejavnost. Pobudo ministrstva, da bi gospodarstvenikom, ki so imeli 75-odstotni upad dejavnosti glede na lani, pomagali z enkratno pomočjo v višini desetih odstotkov lanskih prihodkov za zagon poslovanja po epidemiji, so zato pozdravili. Obenem pa so predlagali, da bi enkratno pomoč dodelili tudi samozaposlenim, ki so bili zapostavljeni v četrtem svežnju.

"Prepoved javnih prireditev bo trajala še dolgo po tem, ko bodo prenehali ostali ukrepi, saj bo zadnje sredstvo, s katerim bodo države nadzirale širjenje virusa. Zato od države pričakujemo, da bo reševala težak socialni položaj vseh zaposlenih ter s primernimi ukrepi in pomočjo omogočila preživetje in ponoven zagon celotne panoge," so zapisali v GIZ KOS.

Več kot polovica delujočih v panogi je samozaposlenih
Po anketi, ki jo je izvedla koalicija glasbenega sektorja, katere član je tudi GIZ KOS, je samozaposlenih v panogi 57 odstotkov, 90 odstotkov vseh vprašanih pa je imelo več kot polovičen upad prihodkov. Od 1. junija je tako brez pomoči ostalo 57 odstotkov zaposlenih s statusom samostojnega podjetnika in samozaposlenega v kulturi.

Dolgoročna rešitev je samo vrnitev koncertov
Na gospodarskem ministrstvu so že pred sprejetjem petega svežnja pojasnili, da se zavedajo položaja tistih, ki jih zastopa koalicija glasbene industrije. Kot so dodali, pa se zavedajo tudi, da je industrija glasbenih dogodkov najbolj odvisna od tega, kako hitro bodo lahko glasbene dogodke znova izvajali v obliki, kot smo jo poznali pred letošnjim marcem, in "da še tako obsežni ukrepi države ne bodo dosegli tega, kar to industrijo dolgoročno ohranja 'živo', to so množični in številčni dogodki".