Obeti za leto 2021 so slabi, tj. 4,2-odstotna rast BDP-ja, leta 2022 naj bi bila rast triodstotna.

"Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje na hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022," je ob objavi napovedi ocenil izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve.

"Nikoli nismo računali na okrevanje v obliki črke V. Zdaj zagotovo vemo, da ga ne bo," pa je poudaril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, ki je v Bruslju predstavil napoved.

Sorodna novica BDP evrskega območja v drugem četrtletju padel za skoraj 12 odstotkov

Negotovost se je poglobila

Komisija stanje povzema z besedami, da je vnovičen razmah pandemije ustavil okrevanje in poglobil negotovost. Poudarja tudi, da je pandemija velik šok za evropsko in svetovno gospodarstvo z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami.

Gospodarstvo v Evropi je v prvi polovici leta doživelo hud šok in nato ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov močno okrevalo v tretjem četrtletju, a vnovičen razmah pandemije v preteklih tednih in vnovični ukrepi za zajezitev širjenja virusa so to prekinili. V trenutnih epidemioloških razmerah je gospodarska napoved izjemno negotova.

Sorodna novica Rekordno število novih okužb na Hrvaškem

Območju evra komisija za letos napoveduje 7,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekoliko bolje kot julija, ko mu je napovedala 8,7-odstotnega. Obete za rast v prihodnjem letu je v primerjavi z julijem občutno poslabšala - s 6,1 odstotka na 4,2 odstotka. Za leto 2022 pa mu napoveduje triodstotno rast.

Celotni EU napoveduje za letos 7,4-odstotno krčenje BDP-ja, v prihodnjem letu 4,1-odstotno rast, v letu 2022 pa triodstotno. Tudi v tem primeru je napoved za letos nekoliko boljša kot julija, obeti za rast v prihodnjem letu pa slabši.

Polovica članic EU-ja v slabšem položaju

Vpliv pandemije na gospodarstvo se sicer po državah EU-ja razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja. Skoraj polovica članic se po pričakovanjih komisije do konca leta 2022 ne bo vrnila na predkrizno gospodarsko raven. Od večjih držav naj bi to uspelo le Nemčiji in Poljski.

Komisija je napoved za letos sicer izboljšala za večino članic. Najslabša je za Španijo, ki je tudi edina z dvomestno številko padca BDP-ja v tem letu – imela naj bi 12,4-odstotno krčenje BDP-ja. Najmanjše skrčenje BDP-ja, za nekoliko več kot dva odstotka, pa naj bi imeli Irska in Litva.

Sorodna novica BDP po sprostitvi ukrepov strmo navzgor. Vasle: Napovedi so slabe.

V Bruslju so ob tem danes vnovič pozvali Evropski parlament in članice EU-ja, naj hitro končajo pogajanja o svežnju za spoprijemanje Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

To je nujno, da bo v prihodnjem letu na voljo denar za naložbe, reforme in obnovo.
Ob tem ponavljajo, kar je bilo v preteklih dneh že večkrat slišati, da se je zdaj treba osredotočiti na izvajanje že sprejetih dogovorov, ne na razpravo o dodatnih ukrepih zaradi drugega, še močnejšega vala pandemije.

Večja tudi brezposelnost

Brezposelnost se je povečala, a je to povečanje glede na padec gospodarske dejavnosti po navedbah komisije razmeroma omejeno. Območje evra naj bi v tem letu imelo 8,3-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu 9,4-odstotno, v letu 2022 pa naj bi se ta znova zmanjšala na 8,9 odstotka. Za celotni EU so te številke 7,7 odstotka, 8,6 odstotka in osem odstotkov.

Sprejemanje izjemnih ukrepov za ublažitev pandemičnega šoka za gospodarstvo vodi v občutno rast javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se z lanskih 0,6 odstotka povečal na 8,8 odstotka BDP-ja v tem letu, nato pa naj bi se v prihodnjem letu spet zmanjšal na 6,4 odstotka, v letu 2022 pa na 4,7 odstotka BDP-ja.

Največji javnofinančni primanjkljaj – nad desetimi odstotki BDP-ja – naj bi letos zaznale države, ki jih je pandemija najbolj prizadela: Belgija, Francija, Italija in Španija.

Sorodna novica EK: BDP evrskega območja bo strmoglavil za 7,8 odstotka, prihodnje leto 4,2-odstotna rast

Glavno tveganje je nadaljevanje epidemije

Javni dolg v območju evra pa naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal s 85,9 odstotka BDP-ja na 101,7 odstotka BDP-ja v tem letu, na 102,3 odstotka BDP-ja v prihodnjem letu in na 102,6 odstotka BDP-ja v letu 2022.

Sicer pa komisija območju evra za letos napoveduje 0,3-odstotno inflacijo in za prihodnji dve leti 1,1-odstotno oziroma 1,3-odstotno, celotnemu EU-ju pa 0,7-odstotno, 1,3-odstotno oziroma 1,5-odstotno.

V Bruslju navajajo izjemno negotovost in tveganja, ki spremljajo tokratno jesensko gospodarsko napoved. Glavno tveganje je nadaljnje slabšanje epidemiološkega položaja.

Opozarjajo pa tudi na tveganje, da bi dosedanji pandemični učinki pustili globlje brazgotine, kot se pričakuje zdaj. Kot morebitna pozitivna dejavnika pa navajajo sprejetje julija dogovorjenega svežnja za okrevanje in sklenitev trgovinskega sporazuma z Združenim kraljestvom.