Evropska komisija končuje javno razpravo o morebitnih spremembah na področju poštnih storitev. Evropska direktiva, ki ureja poštne storitve na področju Evropske unije (EU), je bila nazadnje prenovljena pred dvanajstimi leti, v tem času pa so se zgodili tektonski premiki na trgu poštnih storitev, predvsem zaradi digitalizacije kot tudi vedno večjega obsega elektronskega poslovanja.

Veljavna evropska direktiva je precej liberalizirala in deregulirala poštne storitve, Evropska komisija pa želi preveriti, ali je omenjena direktiva še ustrezna oz. ali še služi svojim ciljem.

Med izvajalci univerzalnih poštnih storitev (dostava poštnih pošiljk do dveh kilogramov, priporočena in vrednostna pošta ...), večinoma gre za nekdanje nacionalne pošte, je vedno več pozivov, da bi morale univerzalno pošto države sofinancirati iz proračunskih sredstev. Nekatere države to že počnejo, spet druge imajo v skladu z evropsko zakonodajo urejene posebne sklade za sofinanciranje univerzalne pošte.

Evropska zveza sindikatov storitev in komunikacije UNI-EUROPA je na začetku maja na svoji spletni strani sprožila peticijo Rešimo našo pošto, s katero bruseljske institucije poziva, naj pri morebitni prenovi poštne direktive EU-ja ne gredo v smeri dodatne liberalizacije in deregulacije poštnih storitev. To bi med drugim vodilo k daljšemu času dostave pošte, zapiranju poštnih poslovalnic, višanju cen poštnih storitev itd., kar pa se že nekaj časa dogaja v Sloveniji.

Zakonski predlog poštnih sindikalistov za preprečitev zapiranja pošt

Ne glede na verjetno prenovo evropske poštne direktive, na podlagi katere bodo morale svoje zakonodaje na področju poštnih storitev spreminjati vse članice EU-ja, je sredi oktobra Sindikat poštnih delavcev s predstavniki SLS-a v DZ vložil skoraj 7000 podpisov za spremembo zakona o poštnih storitvah, s katerim med drugim želijo preprečiti zapiranje poštnih poslovalnic po Sloveniji.

"Od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa ji izvajanja javne storitve ne nadomestijo ustrezno, kar posledično vodi v zapiranje poslovalnic," je ob začetku zbiranja podpisov za MMC opozoril pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič. Toda vprašanje, ali bodo zakonskemu predlogu naklonjeni koalicijski in tudi opozicijski poslanci ali pa bo njihova zakonska pobuda svojo usodo sklenila že na pristojnem odboru.

Gržinič je sicer za MMC pojasnil, da se zahteve po spremembah evropske poštne zakonodaje pojavljajo v številnih evropskih državah. Tako je, kot pravi, svetovna poštna zveza poudarila, da se je zaradi liberalizacije, ki se je zgodila v preteklih letih, treba pogovoriti o direktivi, ker so pač poštni trgi po državah EU-ja različni, tako po velikosti kot po navadah ljudi, tehnološki razvitosti, denimo glede uporabe in pokritosti medmrežja. "Zaradi teh razlik so nastala neskladja v poštnih sistemih," pravi.

Ob tem dodaja, da svetovna poštna zveza vsako leto izda primerjalno analizo, kakšna je situacija v Evropi, in razvidno je, da v vedno več državah pošte dobivajo državno pomoč.

"V zadnjih letih je bilo na področju EU-ja v poštne operaterje vloženih že dvajset milijard evrov za vzdrževanje omrežja. Država, kot je Italija, ki dobiva pol sredstev iz kompenzacijskega sklada, pol pa iz proračuna, je v zadnjih letih dobila pomoč, prej je ni. Hrvaška, ki je postala zadnja članica EU-ja, dobiva sredstva iz javnega proračuna, okoli 15 milijonov evrov. Po mojem mnenju ima sicer Hrvaška, ker je večja država in ima veliko otokov, večje težave kot Slovenija. Pol leta na otokih ni prometa, pol leta pa ga je veliko zaradi turizma. Če bi se vedli tržno, bi bile te pošte odprte le v turistični sezoni, potem pa bi jih zaprli. Toda morajo delovati vse leto. Če primerjamo Slovenijo, ki je po mojem mnenju še najbolj podobna Hrvaški, saj smo bili v preteklosti isto podjetje in imamo podobno urejen sistem, bi potrebovali največ sedem milijonov subvencije. To ni tako velik denar, kot kdo morda misli," pojasnjuje Gržinič.

Preprečitev zapiranja pošt

Ob tem izpostavlja, da države in tudi javnosti ne zanima Pošta Slovenije, samo da se ustvarja dobiček, v zakonski predlog pa so šli, da opozorijo tudi širšo javnost: "Pošta mora kot gospodarska družba ustvarjati dobiček s svojimi dejavnostmi, vendar ne da pokriva še 100-odstotno financiranje poštnega omrežja. Želimo zaustaviti trend zapiranja pošt. V prihodnjih petih letih je predvideno zaprtje še polovice pošt, zato je to naš predlog."

Spremenjeno proračunsko financiranje, kot ga predvideva zakonski predlog poštnega sindikata, naj bi se začelo z letom 2022, kar pomeni, da bi PS dobil subvencijo za leto 2023.

Gržinič še poudarja, da v ozadju ni političnih iger, temveč da gre za vzdržnost pošte. Uprave PS-ja so si, kot navaja, prizadevale, da bi od države dobile subvencijo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev. Vendar je njihove želje regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), zavračal. Toda v nasprotju s Slovenijo, kot pravi, v drugih državah podobni regulatorji dajejo zgolj priporočila, na koncu pa odloča finančno ministrstvo.

"Za zapiranje pošt ni kriva zgolj uprave Pošte Slovenije. Niti ne to, da so pošte postale tržnice, ki prodajajo vse mogoče blago. Razlog je, da moramo sami vzdrževati poštno omrežje in ustvarjati dobiček ter se znajti tako, kot se," še opominja poštni sindikalist.

Podpora vodstva Pošte Slovenije

Čeprav so bili poštni sindikalisti in uprava PS-ja v preteklosti večkrat na različnih bregovih, tokrat v PS-ju podpirajo njihov zakonski predlog.

"Pošta Slovenije si za nujno potrebne spremembe Zakona o poštnih storitvah prizadeva že vse od leta 2013 in predlaganim spremembam novele zakona v vsebinskem smislu ne more nasprotovati, saj te naslavljajo bistvo problema zagotavljanja primernega sistema financiranja univerzalne poštne storitve v razmerah hitrega razmaha digitalne komunikacije in upadanja obsega univerzalne poštne storitve. Dejstvo namreč je, da je univerzalna poštna storitev javna storitev, ki jo mora zagotavljati država, za njeno izvajalko, Pošto Slovenije, pa ob spremenjenih razmerah na trgu predstavlja vedno večje breme. Ključna sprememba, ki bi jo prinesel zakon, če bo sprejet, je subvencioniranje univerzalne poštne storitve iz proračunskih sredstev, kadar njeno zagotavljanje povzroča Pošti Slovenije t. i. netostrošek kot nepravično breme, in sicer podobno, kot to poznamo na področju javnega potniškega prometa (avtobusni in železniški prevozi)," so za MMC povedali na Pošti Slovenije.

V preteklih letih je Pošta Slovenije večkrat skušala uveljaviti netostroške za izvajanje univerzalne poštne storitve, vendar jo je AKOS zavrnil, češ da PS nima neto stroškov z izvajanjem univerzalne storitve. Prvi zahtevek je bil vložen za leto 2016, nato še za 2017, vloga za leto 2018 je še v presoji.

Na PS-ju sicer konkretnega zneska ustrezne subvencije ne navajajo, t. i. kompenzacijski sklad pa zanje tudi ni ustrezna rešitev: "Prizadevanja PS-ja v zadnjih nekaj let gredo v smeri, ki jo je podal tudi sindikat, in sicer subvencioniranje univerzalne poštne storitve iz proračunskih sredstev, kadar njeno zagotavljanje povzroča pošti t. i. netostrošek kot nepravično breme. Zato so spremembe Zakona o poštnih storitvah nujne, da bo Pošta Slovenije lahko še naprej ohranjala in vzdrževala učinkovito poštno omrežje po Sloveniji in pri izvajanju univerzalne poštne storitve (UPS) dosegala vsakokrat predpisano kakovost. UPS je javna storitev, ki jo mora zagotavljati država, za njeno izvajalko, Pošto Slovenije, pa ob spremenjenih razmerah na trgu predstavlja vedno večje breme. Če ne bo sprememb na zakonodajnem področju, PS tega stroška sam ne bo zmogel več kriti brez še večjih posegov v poštno omrežje (kar pomeni zapiranje pošt tako v oddaljenih krajih kot tudi mestih)."

Kaj o zakonski pobudi meni regulator?

Na AKOS-u so za MMC pojasnili, da zakonsko urejanje ni v pristojnosti agencije, zato predloga zakona poštnega sindikata ne komentirajo, so pa pristojni za morebitno izplačilo nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve. Izvajalec pa je upravičen do nadomestila, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja.

"Prvič, obveznost izvajanja univerzalne storitve povzroča netostroške. Drugič, obveznost izvajanja univerzalne storitve pomeni nepravično finančno breme za izvajalca. Doslej obstoj netostroška še ni bil ugotovljen, zato se vprašanje (ne)pravičnosti finančnega bremena še ni zastavilo. Pošta Slovenije je do današnjega dne vložila tri zahtevke za izplačilo nadomestila za izvajanje univerzalne storitve, in sicer je bil zahtevek za leto 2016 zavržen (saj ni vseboval vseh sestavin, ki bi jih moral vsebovati za vsebinsko presojo njegove utemeljenosti), zahtevek za leto 2017 je bil kot neutemeljen zavrnjen (saj je agencija po skrbno izvedenem ugotovitvenem postopku in ob postavitvi izvedenca s področja vrednotenja podjetij ugotovila, da Pošti Slovenije zaradi obveznosti izvajanja univerzalne storitve v letu 2017 ni nastal netostrošek), zahtevek za leto 2018 pa je še v fazi vsebinske presoje in ni zaključen. Zahtevka za leto 2019 Pošta Slovenije ni vložila," so pojasnili na AKOS-u glede zahtev Pošte Slovenije po nadomestilu stroškov.

AKOS je sicer po javnem posvetovanju izdal nov splošni akt, ki ureja netostroške in je začel veljati letos 29. avgusta. Z njim naj bi zagotovili "večjo regulatorno predvidljivost, in sicer je podrobneje opredelil postopek priprave simulacije poslovanja, v kateri se natančno opredeli, kako bi izvajalec univerzalne storitve posloval brez obveznosti univerzalne storitve, obenem pa je tudi podrobneje opredelil pojem nepravičnega finančnega bremena".

Gospodarsko ministrstvo ne izključuje morebitnega sofinanciranja pošte v prihodnosti

Na ministrstvu za gospodarstvo pa pojasnjujejo, da glede na to, da je Akos lani decembra zavrnil zahtevek PS-ja za izplačilo nadomestila za obveznosti izvajanja univerzalne poštne storitve zaradi nepravičnega finančnega bremena za leto 2017, ker netostrošek kot nepravično breme ne nastaja, nimajo objektivnega argumenta in razloga za zakonsko redefiniranje finančnega vidika izvajanja univerzalne poštne storitve.

"Kar zadeva razmere na trgu poštnih storitev, se te v zadnjih letih bistveno spreminjajo. Gre za splošen trend na ravni EU-ja, zato je eden izmed izzivov izvajalcev univerzalne poštne storitve v vseh državah EU-ja prilaganje smernicam in spremenjenim potrebam uporabnikov. Zato se v prihodnjih letih izvajanje univerzalnih poštnih storitev Pošti Slovenije morebiti lahko dejansko prizna kot nepravično finančno breme. V primeru priznanega netostroška bodo temu sledile vse nadaljnje odločitve v povezavi s kakovostjo izvajanja poštnih storitev, med drugim morebitno nižanje kakovosti univerzalne poštne storitve v državi, prilagojena cenovna politika poštnih storitev ali prilagojena zahtevana donosnost Pošte Slovenije kot kapitalske naložbe Republike Slovenije. Morebitna zakonska sprememba načina financiranja izvajanja univerzalnih poštnih storitev bi lahko opredelila financiranje iz državnega proračuna ob upoštevanju pravil o državni pomoči," navajajo na gospodarskem ministrstvu.