Med ministroma za zdravje in gospodarstvo Tomažem Gantarjem in Zdravkom Počivalškom se je vnela razprava, ali naj zaostrijo ukrepe za omejitev pandemije ali bi vsakršen dodaten ukrep dodatno stisnil podjetja v kot. Minister Gantar se dejansko zavzema za zaostritev nekaterih ukrepov, ne pa za omejitev gibanja na en kilometer, kot je bilo danes prebrati na nekaterih družbenih omrežjih, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb. Kaj bi dodatno zaprli? "Javni promet, večino trgovin, absolutno smo proti sproščanju katerih koli ukrepov v tem obdobju, teh 14 dni. Omejitve pri gibanju, ki je bila omenjena po medijih, ni, se pravi na 1000 metrov od doma, tega predlog ne vključuje," je pojasnil minister Gantar.

Minister Gantar je nato v televizijski oddaji Premagajmo covid-19 na TV Slovenija nadalje pojasnil, da se trenutno govori predvsem o zaprtju javnega prometa in nenujnih trgovin, ne pa tudi o zapiranju gospodarskih družb. Bi pa lahko začeli o tem razmišljati, če se bo stanje še naprej poslabševalo.

"Ker drugače bi prišli do točke, kjer zdravstvo ne bi več zdržalo teh velikih obremenitev. … V primeru poslabševanja to pomeni dejansko zaprtje vsega. Predlog, ki sem ga dal včeraj za dva tedna, je seveda malo blažja oblika vsega tega, da pridemo do boljše situacije," je sklenil.

Svetovalna skupina predlagala zaostritev omejitve gibanja

Ministra pri prizadevanjih po ohranjanju oziroma zaostrovanju ukrepov podpira tudi strokovna svetovalna skupina. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je za Radio Slovenija potrdila, da je med mogočimi ukrepi tudi omejitev gibanja na en kilometer od bivališča.

"Prav gotovo nismo tam, da bi ukrepe lahko začeli sproščati. To je čisto gotovo. Kar se tiče zaostrovanja ukrepov – nas izjemno skrbi to stanje, v bolnišnicah se še vedno povečuje število bolnikov, čeprav ne s takšnim tempom kot prejšnje dni. Če se to ne bo umirilo, je treba pravočasno sprejeti dodatne omejitvene ukrepe," je za Televizijo Slovenija povedala infektologinja.

Minister Gantar je potrdil, da je bila omejitev gibanja na en kilometer od stalnega prebivališča tudi eden od predlogov strokovne skupine, ki pa ga v svoje predloge ni vključil, glede na to, da so se razmere v zadnjih dneh vendarle nekoliko izboljšale. Se pa strinja s strokovno skupino, da če se bodo v teh dneh razmere še poslabševale in se število novo sprejetih v bolnišnice ne bo zmanjševalo, "pridejo v poštev tudi strožji ukrepi".

Po 14 dneh bi sledilo postopno sproščanje

Sicer pa Gantar v svojem predlogu navaja, da bi ukrepe po 14 dneh začeli postopno sproščati, saj bi z delno zaostritvijo ukrepov v tem času dosegli takšno izboljšanje, da bi lahko potem tudi po sproščanju ukrepov epidemiologi znova sledili stikom okuženih, kar je ključno za obvladovanje širjenja okužb v prihodnje. V tem trenutku pa razmere po njegovem prepričanju še ne omogočajo sproščanja, niti na področju šolstva ne, tako da bi tudi šole v prihodnjih dveh tednih še ostale zaprte.

Kot je opozoril minister, še vedno zaznavajo povečano število hospitalizacij bolnikov s covidom-19 tako v akutnih obravnavah kot v intenzivnih. Predlogi, ki so jih sprejemali nazadnje, bi morali že polno prijeti, toda po njegovem mnenju se to pozna še premalo, zato je še vedno zelo veliko tveganje za poslabšanje.

Počivalšek: "Nujno je razumeti tudi težave podjetij"

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je, potem ko je minister Gantar vladi predlagal še strožje ukrepe, spomnil, da je ta kriza zdravstvena in ekonomska. Kot poudarja, je pri sprejemanju ukrepov nujno iskanje kompromisov. Državne pomoči so za zdaj sicer ubranile delovna mesta, a številna podjetja so na robu, opozarja.

"Tako kot vsi razumemo stisko zdravstvenega sistema, je nujno razumeti tudi težave podjetij," je na Twitterju opozoril Počivalšek. V stranki SMC, ki jo vodi, po njegovih navedbah vedno iščejo ravnotežje in verjamejo, da to razumejo tudi njihovi koalicijski partnerji. Vse poziva, da se držijo ukrepov in tako poleg razbremenitve zdravstvenih delavcev omogočijo tudi preživetje gospodarstva.

Gantar se je na Počivalškova opozorila za Radio Slovenija odzval: "Razumem, da imamo številne stiske podjetnikov in na področju gospodarstva zaostrene razmere, na drugi strani pa je merilo za stopnjevanje ukrepov v vseh državah zmogljivost zdravstvenega sistema. In ne nazadnje imamo visoko dnevno število umrlih s covidom-19, če pogledamo oboje, nimam dileme, na katero stran se obrnem in kaj zagovarjam," je dejal Gantar.

"Vlada v predlogih išče modalitete, da bi na eni strani omogočila kolikor toliko normalno delovanje gospodarstva in kakovostno življenje ljudi. O predlogih bo odločala tudi ta četrtek in videli bomo, kako se bodo opredelili člani vlade," je ob tem dejal vladni govorec Jelko Kacin.

GZS: Zaradi okužbe odsotnih manj kot odstotek zaposlenih

Slovensko gospodarstvo z zaskrbljenostjo spremlja podatke o širjenju števila okuženih v epidemiji koronavirusne bolezni 19, vendar pa, kot so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), menijo, da bi bilo zapiranje gospodarstva neutemeljeno in neustrezno. Po njihovih podatkih je namreč zaradi okužbe z novim koronavirusom v podjetjih odsotnih manj kot odstotek zaposlenih.

Krajša analiza, ki so jo izvedli med podjetji, kaže, da imajo ta v povprečju triodstotno odsotnost zaposlenih zaradi koronavirusa. Od tega je zaradi obolelosti odsotnih 0,8 odstotka zaposlenih, okoli dva odstotka zaposlenih pa je odsotnih zaradi varstva otrok ali karantene, ker so bili v stiku z obolelimi ali pa v tujini.

"Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je gospodarstvo ena tistih točk v sistemu celotne države, kjer širjenje okužb s koronavirusom še najbolj obvladujemo. Tako so z odgovornim ravnanjem, najvišjo stopnjo skrbnosti, ustreznimi preventivnimi ukrepi ter angažiranim sodelovanjem vodstev podjetij in zaposlenih že v prvem valu epidemije podjetja uspela zavreti širjenje koronavirusa znotraj delovnih okoljih," so navedli.

Ponovne popolne ustavitve si ne moremo privoščiti

Na podlagi podatkov s terena, ki so jih zbrali na GZS-ju, za ukrep zapiranja gospodarstva tako ni utemeljenih razlogov. "Apeliramo na sprejemanje razumnih odločitev, ki ne bodo ogrozile obstoja številnih delovnih mest in podjetij ter s tem davčnih prilivov v javne blagajne in proračun," so opozorili.

Poudarili so, da si gospodarstvo, s tem pa tudi celotna Slovenija, ponovne zaustavitve, kot smo ji bili priča spomladi, ne more privoščiti. Bolj kot se zaostrujejo ukrepi, večjo grožnjo namreč pomenijo za izgubo delovnih mest, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, delovanje in obstoj številnih podjetij. "Naša odgovornost je, da se držimo vladnih ukrepov, ki jih pripravlja stroka, in tako ščitimo zdravje vseh nas. A hkrati je nujno, da ostane gospodarstvo čim bolj odprto," so pozvali.

Kdaj bi o predlogu lahko odločala vlada?

Na vprašanje, kdaj bi lahko vlada odločila o ponedeljkovih predlogih, je Gantar pojasnil, da se lahko to zgodi kadar koli, na redni ali izredni seji, lahko tudi dopisno, a da za zdaj še ni znano. Po njegovih besedah bodo ne nazadnje tudi videli, kakšni bodo današnji in sredni podatki o okužbah in covidnih bolnikih. Pri tem pa je kot problem omenil, da vsak sprejeti ukrep učinkuje šele po približno dveh tednih, zato ob poslabševanju razmer vsak dan čakanja na sprejetje novih ukrepov predstavlja "dodaten dan zamika". Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da je Gantar predsedniku vlade Janezu Janši poslal predlog v povezavi z ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni 19. Vsebine pa do dokončne odločitve ne morejo razkriti.

Minister Gantar je zavezan, da vladi tedensko podaja predloge ukrepov za obvladovanje epidemije koronavirusne bolezni 19. Do zdaj je dajal predvsem predloge, povezane s področjem zdravja, opozorjen pa je bil, da jih mora podajati za celoto, kar je tudi storil, je pojasnil. V ponedeljek je tako vladi podal predlog ukrepov glede na aktualno epidemiološko sliko ‒ po njegovih besedah gre za nekoliko blažji predlog, kot ga je konec tedna predstavila strokovna skupina, podoben pa je ukrepom, kot so veljali že spomladi. Kot je pojasnil, gre predvsem za omejitve nenujnih dejavnosti, tudi javnega prometa. "Verjetno zdaj v teh 14 dneh ne bi bilo nobene tragedije, če nekdo ne more kupiti pohištva ali pa novega avtomobila ali kaj podobnega," je ocenil minister.

Ob tem je poudaril, da se v celoti zaveda tudi težav, v katerih smo kot država zaradi omejitev na področju gospodarstva. A je opozoril na omejeno zmogljivost zdravstva in bolnišnic, ki delajo vedno težje, saj se obremenitve še vedno večajo, prav tako se še vedno povečuje število umrlih s covidom-19. "S svojega stališča in stališča ministrstva sem dolžan predlagati ukrepe, če že odgovarjam za to," je poudaril.

Gantar zanikal pogojevanje ukrepov z odstopom

V oddaji Premagajmo covid so Gantarja vprašali, ali drži, da je uveljavitev dodatnih ukrepov zanj pogoj za to, da ostane na ministrskem položaju? "Ne, to ni bilo niti izrečeno niti predsedniku niti na ravni vlade. To ni izsiljevanje, gre preprosto za podatke, ki so takšni, kot so. Glede na to, da nam preti kar nekaj nevarnosti za poslabšanje razmer. Vedeti moramo, da je po projekcijah, ki obstajajo, vsak 22. Slovenec okužen. Dokler ne prekinemo tega začaranega kroga širjenja okužb med nami, bomo težko govorili o normalnem življenju in sproščanju ukrepov. Zato predlagam tisto, kar mislim, da je utemeljeno, kot zdravnik in minister. In ne nazadnje tudi na predloge strokovne skupine," je v oddaji Premagajmo covid-18 pojasnil Gantar.

V katerem primeru pa bi odstopili? "Zagotovo si ne želim, da sem edini krivec, ki nima nobenega vzvoda ali možnosti vplivanja na odločitve. Če bi šle zadeve predaleč v to smer, potem zagotovo nisem tisti, ki me nekdo potrebuje, ampak je enostavno boljše, da to počne nekdo drug. In prevzame. Ampak kot rečeno: v tem primeru in za predlogi ni nobene računice, nobenega izsiljevanja, ampak zgolj dejanska bojazen, da se nam razmere poslabšajo. In kot veste, vsak ukrep začne delovati s 14-dnevnim zamikom. Če bi se nam dogajalo slabšanje in bi mi to šele naknadno ugotovili, bi to pomenilo za zdravstvo resnično hude težave. Zdravstveni delavci so preobremenjeni. Pojavljajo se okužbe. Tudi oddelki se zapirajo in to se ne sme zgoditi," je pojasnil Gantar.

Ob okrnjenih zdravstvenih storitvah poskrbljeno za nujna stanja

Zdravstveni sistem trenutno obremenjuje predvsem skrb za bolnike s covidom-19. Delovanje preostalih zdravstvenih storitev je sicer okrnjeno, vendar je po zagotovilih pristojnih poskrbljeno za vsa življenjsko ogrožajoča stanja. V najnujnejših primerih bolniki pomoč najdejo na urgenci.

Gantar je z odredbo prekinil izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev in nenujnih operativnih posegov, kadar njihova opustitev nima neposrednih negativnih posledic za bolnike. Bolnišnice tako prilagajajo število specialističnih pregledov, preklicale so tudi operacije, razen tistih s stopnjo nujno in zelo hitro.

Izjeme so onkološke storitve ter obravnave nosečnic in novorojencev, cepljenja in medicina športa. Delujejo tudi zdravniki na primarni ravni, prav tako je dovoljeno opravljanje storitev pedikure, saj je ta po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajde Cuderman izjemnega pomena za preventivno nego starejših.

Zaradi nenehno spreminjajočih se epidemioloških razmer v bolnišnicah in težav s pomanjkanjem kadra je v primeru, da smo naročeni na pregled oz. poseg, smiselno spremljati objave v medijih ali spletne strani zdravstvenih zavodov glede morebitnih sprememb organizacije. Ob hujših poškodbah, nenadnem slabem počutju in drugih življenjsko ogrožajočih stanjih pomoč nudijo službe nujne medicinske pomoči. Bolnike tam obravnavajo po posebnih protokolih, da glede na nujnost zdravstvenega stanja zagotovijo obravnavo vsem, tudi bolnikom s sumom na ali potrjeno okužbo z novim koronavirusom.