V kratkem na ministrstvu za zdravje pričakujejo tudi podpis pogodbe z BionTech/Pfizer. Intenzivni pogovori glede dobave cepiva proti covidu-19 pa potekajo še s Curevac, Moderna ter Novavax. Slovenija bo podpisala pogodbe z vsemi proizvajalci cepiv proti covidu-19, s katerimi je Evropska komisija že oziroma bo v kratkem podpisala pogodbe o nabavi po predhodni pridobitvi dovoljenja za promet na Evropski agenciji za zdravila (EMA).

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da se trenutno še ne ve, kateri izmed navedenih proizvajalcev bodo uspeli na EMA pridobiti dovoljenje za promet za svoje cepivo proti covidu-19 in s tem dokazati njegovo varnost, učinkovitost ter kakovost. Če bo vse potekalo v skladu s pričakovanji, bo prvo cepivo dostopno v drugi polovici decembra 2020 ali na začetku januarja 2021.

Takoj, ko bo prvo cepiv proti covidu-19 pridobilo dovoljenje za promet na EMA, bo v najkrajšem mogočem času dostopno tudi na trgu EU-ja, in to vsem državam članicam istočasno. Razdelitev cepiv bo potekala po ključu glede na delež prebivalcev v posamezni državi, za Slovenijo je to 0,47 odstotka.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v oddaji Premagajmo covid-19 dejal, da je Slovenija naročila zadostno količino cepiva, za precepljenje približno 60 odstotkov prebivalstva.

Zatrdil pa je, da testiranje s PCR-testi ostaja v enakem obsegu kot do zdaj. "Če bi obstajala tehnično večja možnost, bi še dodatno povečevali PCR-testiranje, kot najbolj zanesljivo. Drugi ključni element pri obvladovanju epidemije je tudi testiranje ljudi in želimo si še dodatno povečati število testiranj. Smo pa ga iz prvega v drugi val – s približno 1000–1500 testiranj na dan – povečali na več kot 6000 na dan, kar je tudi kar dober rezultat in smo v povprečju s številom testiranj v drugih državah," je še dejal Gantar.

Naraščanje števila hospitaliziranih

V ponedeljek je bilo opravljenih 4457 testov, potrjenih pa 1084 okužb. Pozitivnih je bilo 24,32 odstotka testiranih. Bolnišnice se še naprej polnijo – hospitaliziranih je 1171 bolnikov s covidom-19, 196 jih potrebuje intenzivno nego. Čeprav se po zadnjih podatkih epidemija nekoliko umirja, je stanje v slovenskih bolnišnicah še vedno kritično, število hospitaliziranih pa iz dneva v dan narašča. Čeprav je bilo iz bolnišničnega zdravljenja v ponedeljek odpuščenih več kot sto ljudi, je skupno število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 naraslo na 1171, kar je 28 več kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego se zdravi 196 bolnikov, šest več.

"Bolnišnice niso najbolj obremenjene v času, ko imamo največ okužb, temveč se to zgodi nekoliko pozneje, ko se razvijejo hujše oblike bolezni, ki zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje," je na novinarski konferenci dejal vladni govorec Jelko Kacin. Dodal je, da še vedno traja faza, ko se število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, povečuje. "Zadnje dni se zdi, da je prirast bolnikov nekoliko manjši," je ob tem dodal vladni govorec.

Po podatkih vlade je v ponedeljek umrlo 27 bolnikov s covidom-19, od tega 19 v bolnišnicah. Skupno je doslej umrlo 605 ljudi.

"Ponedeljek je bil tisti, ki odraža sliko pred 14 dnevi. Število umrlih ne narašča kljub številnim sprejemom v bolnišnice, se pravi, da zdravstvo deluje," je na vladni novinarski konferenci dejal koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta.

"Na začetku smo izgubljali pomemben čas"

Zdravljenje je še vedno na visoki ravni, zatrjuje Carrota in dodaja, da se je povečalo tudi število postelj za covidne bolnike. "Število postelj za obravnavo covidnih pacientov se je dvignilo in zaradi tega dobijo zdravstveno oskrbo praktično vsi, ki jo potrebujejo," je poudaril. "Na začetku je bila verjetno zaradi manjšega števila postelj začetna oskrba nekoliko okrnjena, zdaj pa predvsem z razvojem in z reorganizacijo urgentnih centrov, ki so se ločili na rdečo in sivo cono, je ta najpomembnejši začetni del zdravljenja vseh bolnikov s covidom sploh omogočen," je pojasnil koordinator.

Dodal je, da je čas od začetka kritičnih znakov do priklopa na kisik krajši, kar pomembno zmanjšuje smrtnost bolnikov. "V začetku tega vala smo še imeli distribucijo po posameznih covidnih bolnišnicah in je transport v začetku trajal predolgo in smo s tem izgubljali pomemben čas," je pojasnil.

Zgornji plato oz. zmogljivost posameznih bolnišnic je odvisna od števila postelj, arhitektonskih posebnosti zgradb in samega kadra. "Če sem pred približno 10 dnevi govoril, da je 1200 hospitalizacij nekako meja, pri kateri nisem več prepričan, da bo zadeva še delovala, lahko danes rečem, da se je ta meja bistveno dvignila. Imamo 1200 hospitaliziranih in je še nekaj rezerv. K sreči smo Slovenci tako iznajdljivi in trmasti, da gremo dalje in premikamo meje."

"Stvari so pod nadzorom, treba je zdržati še kakšen dober teden"

"Prej smo govorili o prenatrpanosti Gorenjske in Koroške, zdaj je ta plato dosegla murskosoboška bolnišnica," je dejal Carotta, ki je mesto koordinatorja za covidne bolniške postelje prevzel pred tremi tedni. V Murski Soboti težave povzroča predvsem pomanjkanje osebja, ki bi lahko oskrbelo najhuje bolne. V Murski Soboti se zdravi 147 bolnikov s covidom-19.

Kot je pojasnil Carrota, sistem koordiniranja deluje tako, da vsi deležniki dnevno v aplikacijo sporočajo podatke, kot sta število bolnikov in razpoložljivih postelj. "Premestitev načeloma poteka po dogovoru zdravnika z zdravnikom, moja naloga je predvsem koordinacija. Premeščanje iz Murske Sobote poteka uspešno. Stvari so pod nadzorom, treba je zdržati še kakšen dober teden," je dejal Carrota. S skupnim številom premeščenih Carotta sicer ne razpolaga.

Po besedah koordinatorja se s težavami spopadajo tudi v bolnišnici Jesenice, ki je premajhna. "Ima 200 funkcionalnih postelj na 130.000 prebivalcev, standard pa je 600. Prvi del drugega vala smo na Gorenjskem preživeli predvsem s premeščanjem. Nameščali smo tudi v zabojnike, ki mu ljubkovalno rečemo glamping, kjer pa so inštalacije za kisik bistveno boljše, kot jih imamo v stari stavbi. Število postelj je povečal tudi Golnik, Gorenjska je v tem trenutku samozadostna," je pojasnil.

Murska Sobota: Hude kadrovske težave

V splošni bolnišnici Murska Sobota so torej že nekaj dni zasedene vse zmogljivosti za bolnike s covidom-19, ta hip imajo prek 140 bolnikov, 23 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Ker jih več ne morejo prevzeti, so jim priskočile na pomoč druge bolnišnice po Sloveniji, kamor jih pošiljajo od sredine prejšnjega tedna.

Strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar je dejal, da so zasedeni do skrajnih zmogljivosti in je izredno težko zagotoviti negovalno in drugo osebje. "Ta teden smo že na začetku intenzivirali ta prizadevanja in zdaj nameščamo paciente po razpoložljivih bolnišnicah celotne Slovenije. Včeraj so nam priskočili na pomoč v Novem mestu, Izoli in Šempetru, danes smo dobili možnost namestitve v celjski bolnišnici in na UKC Ljubljana. Vse, ki jim ne moremo zagotoviti ustrezne namestitve za zdravljenje, poskušamo namestiti po drugih bolnišnicah," je povedal Grabar.

V bolnišnici se spopadajo z veliko kadrovsko stisko, zlasti jim primanjkuje negovalnega kadra, usposobljenega za obravnavo bolnikov na intenzivni terapiji. Da lahko zagotavljajo zdravstveno oskrbo tako za bolnike s covidom-19 in druge bolnike, ki potrebujejo obravnavo, sproti usklajujejo aktivnosti ter med oddelki prerazporejajo zdravstvene delavce.

Na bolniškem dopustu je 197 zaposlenih v bolnišnici, od tega 83 zaradi pozitivnega izida testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Zdravstveno osebje pa je zaradi preobremenjenosti izčrpano, je še povedal Grabar.

Širjenje zmogljivosti v ptujski bolnišnici

V ptujski bolnišnici so drugi val pričakali pripravljeni v okviru svojih zmožnosti, je na novinarski konferenci dejal vodja covidnega oddelka Primož Horvat. "Prvi val se je ptujski bolnišnici ognil, prvi bolnik je prišel šele septembra. Junija letos smo z lastnimi sredstvi vzpostavili sivo cono v obliki klimatiziranega in ogrevanega šotora. Oktobra je bil šotor ves čas poln, razbremenila ga je uvedba hitrih testov. Ker je korelacije med PSR- in hitrimi testi dobra, lahko bolnika iz sive cone po 15 do 30 minutah prerazporedimo v rdečo cono," je pojasnil.

Trenutno na Ptuju razpolagajo s 40 posteljami za odrasle in dvema za otroke. "Prisiljeni smo bili odpreti tudi covidno intenzivo. To smo pripravili že poleti. Covidno intenzivo smo vzpostavili tudi v navadni intenzivi," je pojasnil Horvat. V ptujski bolnišnici so obravnavali 140 bolnikov, končanih je bilo 90 obravnav. Umrlo je 20 bolnikov s covidom-19, najmlajši bolnik je bil star 65 let, a je bil že prej v vegetativnem stanju. "Če se izpostavi potreba po premestitvi v intenzivno enoto, je sodelovanje med bolnišnicami odlično," je zatrdil Horvat.

Na Ptuju so v delo vključene tudi sestre iz zasebnih ambulant. "Spoprijemamo se tudi z okužbami zaposlenih, a so zadeve obvladljive. Imeli smo tudi nekaj vdorov v belo cono, a smo vse uspešno zadušili. Imamo okuženih 10 sester in eno zdravnico. 17 sodelavcev je bolezen prebolelo," je povzel Horvat.

Nove okužbe v domovih

Sorodna novica Gantar predlaga takšne ukrepe, kot so bili spomladi. Sprejetja ne veže na ministrski položaj.

Z novimi okužbami se spoprijemajo tudi v nekaterih domovih. V celjskem Domu sv. Jožefa je po zadnjih informacijah okuženih 44 stanovalcev in 18 zaposlenih. Kot je povedal vodja Doma sv. Jožefa v Celju Jože Planinšek, se šest okuženih stanovalcev zdravi v bolnišnici, ena stanovalka je za določen čas odšla domov, pet okuženih stanovalcev pa je zaradi pridruženih bolezni umrlo. V domu imajo težave s pomanjkanjem zaposlenih predvsem zaradi organizacije dela, saj morajo zagotavljati kar pet posameznih ločenih skupin. Na pomoč so jim priskočili zaposleni iz celjske bolnišnice, Zdravstvenega doma Celje in Doma starejših Šmarje pri Jelšah.

V Domu Nine Pokorn na Grmovju pri Žalcu je okuženih 13 stanovalcev in osem zaposlenih. V domu, kjer prebivajo osebe s težavami v duševnem zdravju, so iz stavbe, kjer imajo vzpostavljeno rdečo cono, preselili 24 zdravih stanovalcev v Hotel Žalec. Trenutno jim kaže, da jim je uspelo zajeziti širjenje virusa, je povedal direktor doma Tomaž Lenart.

Okužbe se širijo tudi v pomurskih domovih. V treh enotah Doma starejših Rakičan je po zadnjih testiranjih z novim koronavirusom okuženih 58 stanovalcev in 15 zaposlenih, v Domu Kuzma je po petkovem testiranju potrjena okužba še pri 12 stanovalcih in 12 zaposlenih. Okuženi stanovalci so nastanjeni v rdeči coni, zanje pa skrbi posebna ekipa. Z okužbami se spopadajo tudi v Domu Janka Škrabana v Beltincih. Pozitivnih naj bi bilo 24 stanovalcev in več zaposlenih.

V Domu starejših Črni vrh nad Idrijo, ki deluje v sklopu socialnovarstvenega zavoda Vitadom, je po zadnjih podatkih okuženih 36 stanovalcev in 18 zaposlenih.