Ministri za evropske zadeve so razpravljali o svežnju v vrednosti 1824 milijard evrov. Madžarska in Poljska sta v ponedeljek blokirali bistvena dela svežnja ‒ uredbo o večletnem proračunu in sklep o lastnih virih, za kar je potrebno soglasje. Številne države so izrazile nezadovoljstvo nad nastalim položajem.

Italija je opozorila, da je položaj izjemno resen, saj so učinki pandemije na gospodarstvo in družbo zelo slabi. Italijanski predstavnik je dejal, da se ne bi smeli bati vladavine prava, in opozoril, da bodo odgovorni za zamude morali prevzeti resno politično odgovornost.

Portugalska, ki bo z januarjem od Nemčije prevzela polletno predsedovanje Svetu EU-ja, je opozorila, da ni časa za igre moči in da si Unija poleg zdravstvene ne more privoščiti še politične krize. Francija je posvarila pred poslabšanjem zdravstvene krize, če svežnja ne bodo kmalu sprejeli.

Podobna sporočila glede nujnosti čimprejšnjega dogovora je bilo slišati tudi od Avstrije, Danske, Slovaške, Španije, Švedske, Finske, Irske in Hrvaške.

Nemški sekretar za evropske zadeve Michael Roth je še pred zasedanjem opozoril, da "bodo veto ljudje zelo drago plačali" ter da je čas za "hitro ukrepanje v duhu solidarnosti".

Madžarska: EU skuša zaobiti julijski dogovor

Madžarska je v odzivu na očitke poudarila, da ni časa za "ideološke igre" in da ne bo dovolila napadov, kakršnim je že bila priča v preteklosti. Ocenili so, da poskuša Unija z mehanizmom pogojevanja z vladavino prava zaobiti pogodbe EU-ja in julijski dogovor voditeljev.

Poljska je poudarila, da je "preprosto potreben boljši kompromis" in da ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno.

Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je sicer zatrdil, da bo Evropska komisija delovala na podlagi najobjektivnejših standardov, če bo treba sprejemati odločitve na podlagi mehanizma pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava.

Dovžan: Slovenija podpira dogovor o svežnju

V razpravi je sodeloval tudi slovenski državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je pojasnil, da Slovenija v celoti podpira dogovor o svežnju in da je potreben hiter dogovor o vseh elementih. Poudaril je tudi, da bo Unija le enotna uspela zagotoviti rezultate in da je še nekaj manevrskega prostora za dogovor v prihodnjih dneh.

Janša: Ni prišlo še do nobene blokade

Slovenski premier Janez Janša je v državnem zboru v odzivu na doganje zatrdil, da ni prišlo še do nobene blokade proračuna EU-ja in svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. Zadeva po njegovih besedah ni takšna, kot jo prikazujejo mediji. Sam je prepričan, da je dogovor treba spoštovati v obliki, kot je bil izpogajan julija, sicer se lahko "Evropa na začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama".

Po Janševih besedah se je zapletlo pri pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. "Mediji vam govorijo o tem, da nekatere države ne sprejemajo načela vladavine prva in da zaradi tega grozi blokada dogovora," je dejal. Vendar je bilo o tem, da je vladavina prava temelj obstoja EU-ja, na julijskem vrhu voditeljev članic doseženo popolno soglasje, je spomnil Janša. "Država, ki ne prisega na vladavino prava, ki nima svojega delovanja usklajenega z vladavino prava, po (lizbonski) pogodbi sploh ne more biti članica Evropske unije," je še dejal.

Pregledovanje vladavine prava v nekaterih članicah

V okviru dialoga o vladavini prava na podlagi prvega poročila Evropske komisije o stanju pravne države v vseh članicah Unije so ministri tudi pregledali razmere na tem področju v Bolgariji, Belgiji, na Češkem, Danskem in v Estoniji. Te države so prve na vrsti po protokolarnem vrstnem redu, pri čemer je Nemčijo zamenjala Estonija, da ne bi Nemčije obravnavali med nemškim predsedstvom. Roth pričakuje, da bo portugalsko predsedstvo obravnavalo naslednjih pet držav.

Sveženj obtičal pri članic, parlament čaka na zeleno luč

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so politični dogovor o 1824 milijard evrov milijard evrov vrednem svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, dosegli prejšnji teden, zdaj pa so na potezi članice.
Na koncu mora sveženj potrditi Evropski parlament. Po navedbah virov v Evropskem parlamentu je parlament postopek pripravljen dokončati karseda hitro, ko bo na ravni držav članic dosežen dogovor, a po zapletih vse kaže, da o tem evroposlanci ne bodo odločali na naslednjem plenarnem zasedanju prihodnji teden.

Bolgarija še vedno blokira Severno Makedonijo

Na zasedanju so ministri za evropske zadeve pregledali še stanje glede pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, a potrditve pogajalskih okvirov, ki je pogoj za začetek pogajanj, ni bilo.

Bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva je povedala, da je Bolgarija pripravljena začeti pogajanja z Albanijo, ne pa tudi s Severno Makedonijo, saj trenutni pogajalski okvir ne upošteva bolgarskih zahtev. Tudi glede Albanije sicer med članicami še ni konsenza, da izpolnjuje vse pogoje za začetek pogajanj.

Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je izpostavil, da ima Bolgarija težave z imenom Severna Makedonija - ime je država spremenila iz Makedonija v Severna Makedonija z zgodovinskim sporazumom z Grčijo - in z referenco na makedonski jezik, ki bi ga bilo treba po prepričanju Sofije opredeliti kot različico bolgarščine.

Ministri so opravili tudi priprave na zasedanje voditeljev članic Unije, ki bo 10. in 11. decembra. Na dnevnem redu bodo spoprijemanje s pandemijo, podnebni cilji, boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter odnosi s Turčijo.

Zasedanje se ministrov za evropske zadeve se je sicer začelo z minuto molka za žrtve terorističnih napadov islamskih skrajnežev v Avstriji, Franciji in Nemčiji.