Od leta 2010 sem na naših spletnih straneh začel objavljati izbor stotih dogodkov leta, pred vami je že 11. tak seznam. Kot vselej želim poudariti, da gre za popolnoma subjektiven izbor, ki pa vendarle skuša slediti objektivni vrednosti. Ne gre za lestvico, ampak seznam.
Vabljeni k pregledu preteklih izborov
Pa vi? Kateri letošnji dogodek se vam je najbolj zasidral v spominu? Kateri je za vas najpomembnejši? Kateri vas je najbolj navdušil? Najbolj razburil? Katerega bi sami dodali? Vabljeni h komentiranju pod kolumno.
Slovenski športni dogodki leta
1. Tadej Pogačar − prvi slovenski zmagovalec Toura
Neverjeten preskok slovenskega kolesarstva je zadnjo piko na i dobil na letošnji Dirki po Franciji, kjer Slovenija ni dočakala le prve rumene majice v Parizu, ampak celo dvojno zmago. Na najvišji stopnički je na Elizejskih poljanah poziral Tadej Pogačar, ob njegovem boku pa je bil Primož Roglič. Mladenič iz Klanca pri Komendi je dokazal, da njegovi uspehi v preteklih letih niso bili naključni in da je rojen za največje dosežke na svetu. Njegova predstava na kronometru na predzadnji dan je ena najbolj popolnih in dominantnih. Zanimivo bo opazovati njegov razvoj v prihodnjih letih, predvsem pa usklajevanje med tritedenskimi dirkami in enodnevnimi klasikami, do katerih čuti ogromno afinitete.
2. Primož Roglič − druga osvojena Vuelta
Najbrž nihče ne bi imel nič proti uporabi oznake – kolesar leta. V močno okrnjeni sezoni pred izbruhom pandemije sploh ni tekmoval, nato pa uprizoril izjemno obdobje 20 tednov, v katerih je nizal zmago za zmago. Začel je z naslovom državnega prvaka na cestni dirki, zlahka dobil tridnevno dirko Tour de l'Ain, dominiral na Dirki po Dofineji, kjer ga je premagal padec. Dokaj resne posledice padca so nekaj časa grozile, da bo morda ostal celo brez Dirke po Franciji. Na njej je vendarle nastopil, in to suvereno! Postal je prvi Slovenec z rumeno majico, vodil skoraj dva tedna, nato pa na večkrat omenjenem kronometru izgubil skupno zmago. A pobral se je kot šampion, po vzorno odpeljanem svetovnem prvenstvu je postal prvi Slovenec, ki je dobil kolesarski spomenik, nato pa v šampionskem slogu ubranil še zmago na Dirki po Španiji. Epska sezona z enim samim slabim dnevom. Ta ga bo gotovo motiviral za naprej.
3. Tim Gajser − tretjič svetovni prvak v razredu MXGP
Najbolj konstanten dirkač zadnjih let v elitnem razredu motokrosa MXGP je brez dvoma Tim Gajser. V letošnji sezoni je prvič med najboljšimi ubranil naslov prvaka, število naslovov v tem razredu je povišal na tri, še s tistim v razredu MX2 jih ima že štiri. Našel je težko ulovljivo ravnotežje med razvijanjem hitrosti in robom svojih sposobnosti. Marsikateri njegov konkurent gre rad čez ta rob, posledice pa plača s poškodbami. Piko na i svojemu razvoju je dodal z napredkom na mivki, kjer je mu prva leta zaradi pomanjkanja treningov na tej podlagi ni šlo ravno najbolje. A tudi na mehki podlagi je zdaj našel svoj občutek, kar je potrdil z nekaj zmagami. Res odlična sezona!
4. Goran Dragić − četrti Slovenec v finalu Lige NBA
Čeprav je za Goranom Dragićem v Ligi NBA že ducat sezon, je letos šele četrtič zaigral v končnici. Te se bo gotovo spominjal z velikim veseljem, hkrati pa bo ostalo tudi nekaj grenkega pelina. Njegov Miami se je v končnici pomeril s štirimi tekmeci, Dragić je v Vzhodni konferenci bruhal ogenj! Heati so na koncu v velikem finalu tudi zaradi poškodb morali priznati premoč Los Angeles Lakersom. Dragić je s tem postal šele četrti Slovenec, ki je zaigral v finalu, kjer pa zaradi poškodbe ni mogel igrati prav veliko. Stisnil je zobe in dokazal, zakaj je vezno tkivo izredno atraktivne ekipe. Njegov odnos in prispevek nista mogla izostati, zato mu je Miami kmalu po odprtju tržnice ponudil novo pogodbo.
5. Luka Dončić − tudi uradno med petimi igralci sveta
Mamma mia, kakšen napredek je letos prikazal Luka Dončić! Po dveh sezonah je zdaj še zadnjim nevernim Tomažem jasno, zakaj je Dallas na predlanskem naboru tvegal in ga zvabil v Teksas. Storil je še en gromozanski korak naprej, po treh letih suše popeljal Dallas v končnico, tam blestel in svetovno javnost obnorel s tisto trojko. A to ni bilo vse, zaigral je še v prvi peterki tekme vseh zvezd, v glasovanju za MVP-ja sezone je končal na četrtem mestu, izbran pa je bil tudi v prvo peterko lige. Sami presežki, na njegovem obrazu pa je še vedno otroški in predrzni smeh, vse nas pa vznemirja vprašanje, kakšen napredek nam bo pokazal v sezoni, ki se je pravkar začela.
Junaki leta
6. Lewis Hamilton
Dolgo je kazalo, da bo večina rekordov v formuli ena dolgo ostala v lasti Michaela Schumacherja, a ga je Lewis Hamilton ujel pri sedmih naslovih svetovnega prvaka, prehitel pa že po številu zmag in najboljših štartnih položajev.
7. LeBron James
Bolj od ne preveč smiselnih primerjav z Michaelom Jordanom je smiselno poudariti njegov vpliv in podpis v današnji Ligi NBA. LeBron James je tudi s tretjim klubom (LA Lakers) osvojil naslov prvaka in postal MVP finala.
8. Robert Lewandowski
Nogometaši Bayerna so dominirali kot že dolgo ne. Osvojili so pet lovorik, Ligo prvakov so osvojili s samimi, 11, zmagami, prvo ime nepozabne sezone pa je bil Robert Lewandowski, ki je na 47 tekmah dosegel kar 55 golov.
9. Rafael Nadal
Morda nenavaden izbor, saj Rafael Nadal ni bil tenisač leta, ampak je pisal zgodovino, saj je v Parizu osvojil še 20. turnir za grand slam, s čimer je izenačil rekord Rogerja Federerja, za piko na i pa je slavil še tisočo zmago v seriji ATP.
10. Joshua Cheptegei
Ugandski atlet ima za seboj neverjetno sezono, saj je popravil svetovna rekorda tako na 5000 kot 10.000 metrov.
Slovenski nogomet
11. Slovenija napredovala v Ligi narodov
Turbulentno leto je bilo tudi v slovenski nogometni reprezentanci. Nekaj časa je kazalo, da bi selektor Matjaž Kek lahko zapustil delo in nov izziv našel v Dinamu, a si je premislil in Slovenija je osvojila svojo skupino v Ligi narodov.
12. Nenavadna sezona Josipa Iličića
Še pestrejše leto je imel največji motor slovenske reprezentance Josip Iličić, ki je bil do začetka pandemije eden od treh najbolj dominantnih igralcev v Evropi, omenjal se je celo v igri za nagrado zlata žoga. Po pandemiji je dolgo manjkal, zdaj pa se počasi vrača.
13. Celjani prvič državni prvaki
Skok na domače zelenice. V izjemno dramatičnem zaključku Prve lige je prav zadnji krog odločal o državnem prvaku. Naslov je prvič romal v Celje.
14. Konec ere Zlatka Zahoviča
Z mesta športnega direktorja Maribora se je poslovil Zlatko Zahovič, ki je bil osrednje ime uspehov tega desetletja. Ne pozabimo, Maribor je kar petkrat igral v skupinskem delu evropskih tekmovanj, enkrat se je prebil tudi v izločilne boje Evropske lige.
15. Pomurke drugič v Ligi prvakinj
V izločilne boje Lige prvakinj pa so se drugič v svoji zgodovini uvrstile nogometašice Pomurja. Slovenske prvakinje so v šestnajstini finala izgubile proti danski Fortuni.
Mednarodni nogomet
16. Umrl Diego Armando Maradona
Ena najsvetlejših zvezd na nogometnem nebu Diego Maradona je umrl pri komaj 60 letih.
17. Izjemna sezona Liverpoola
Za dežjem vedno posije sonce! V Liverpoolu je sicer deževalo kar 30 let, a rdeči so pod vodstvom karizmatičnega Jürgena Kloppa le osvojili naslov angleškega prvaka. V Premier ligi so dominirali vse od prvega kroga.
18. Osmi zaporedni naslov Bayerna, deveti Juventusa
Če angleška liga že dolgo velja kot najbolj nepredvidljiva med največjimi, pa to ne velja za Italijo, kjer je Juventus prvak postal devetič zapored, v Nemčiji pa je Bayern niz podaljšal na osem.
19. Zaključni turnir v Lizboni
Pandemija je z dolgim odmorom prisilila nogometne delavce k novim rešitvam, ena izmed teh je bila organizacija zaključnega turnirja, na katerem se je zbralo osem ekip, igralo se je na eno samo zmago.
20. Prvič brez zlate žoge
Večmesečni premor pa je France Football prisilil k odločitvi, da prvič v svoji zgodovini ne podelijo nagrade zlata žoga.
Košarka
21. Reprezentanca bo branila zlato
V slovenski reprezentanci smo najprej videli menjavo na selektorskem mestu, Rada Trifunovića je zamenjal Aleksander Sekulić, nato pa je Slovenija potrdila nastop na EuroBasketu 2022, kjer bo branila zlato medaljo.
22. Igor Kokoškov znova v Evropi
Zlati selektor slovenske reprezentance Igor Kokoškov se je vrnil v Evropo, kjer je prevzel vodenje Fenerbahčeja.
23. Slovenski podpis v Španiji
Klemen Prepelič (Joventut) je bil izbran v najboljšo peterko španskega prvenstva, Zoran Dragić (Baskonia) pa je postal španski državni prvak.
24. NBA-mehurček
Koronakriza nam bo za vedno pustila tudi izraz mehurček. Med prvimi ga je v Orlandu vzorno organizirala Liga NBA. Dokaz: v večmesečnem bivanju ni bil na test pozitiven niti en sam košarkar.
25. Umrl Kobe Bryant
V helikopterski nesreči je umrl eden najboljših košarkarjev Kobe Bryant.
Rokomet in odbojka
26. Rokometaši v polfinalu EP-ja
Slovenska rokometna reprezentanca je evropsko prvenstvo končala na četrtem mestu. Šele drugič je igrala v polfinalu tega turnirja.
27. Slovenska Barcelona
Jure Dolenc je z Barcelono postal španski prvak, v novi sezoni pa sta se ekipi pridružila še Blaž Janc in Domen Makuc.
28. Uroš Zorman na trenersko pot
Uroš Zorman je postal trener Trima Trebnjega.
29. Administrativni naslovi
Na rokometni in odbojkarski zvezi so se odločili, da administrativno brez tekem podelijo naslove državnih prvakov.
30. Slovenski uspeh v Srednjeevropski ligi
Odbojkarice Caltica in odbojkarji ACH-ja so osvojili Srednjeevropsko ligo.
Hokej na ledu
31. 600 podaj Anžeta Kopitarja
Anže Kopitar se je veselil 600. podaje v Ligi NHL, petič pa je zaigral na tekmi vseh zvezd.
32. 700 golov Aleksandra Ovečkina
Center Washingtona Aleksander Ovečkin je postal šele osmi hokejist, ki je v Ligi NHL dosegel kar 700 golov.
33. Naslov Tampi Bay
Liga NHL je v primerjavi z NBA-jem mehurček organizirala v dveh mestih, naslov je osvojila Tampa Bay.
34. Ivo Jan nekaj mesecev v Ljubljani
Legendarni slovenski hokejist Ivo Jan se je spomladi vrnil v Olimpijo, saj je postal njen trener, to mesto pa je jeseni že zapustil.
35. Dvakratna odpoved SP-ja v Ljubljani
Letos so odpovedali kar dve svetovni prvenstvi, ki bi ju morala gostiti Ljubljana (tako letos kot prihodnje leto).
Tenis
36. Novak Đoković kralj sezone
Srb je šestič sezono končal na vrhu lestvice, s čimer je izenačil rekord Peta Samprasa. V Melbournu je že osmič osvojil uvodni turnir za grand slam, kar je prav tako rekord.
37. Neuspešna balkanska turneja
Đoković je nase opozoril tudi z organizacijo balkanske turneje, ki naj bi v času prvega vala poskrbela za nekaj teniškega dogajanja, a se je serija zaradi izbruha virusa v Zadru hitro končala.
38. Brez Wimbledona prvič po 2. svetovni vojni
Edini grand slam, ki zaradi pandemije ni bil organiziran, je bil Wimbledon. Ta usoda je najprestižnejši turnir doletela prvič po letu 1945.
39. Dominic Thiem osvojil New York
Po dolgih letih smo dobili novega zmagovalca turnirjev za grand slam, to je Dominic Thiem, ki je dobil New York.
40. Slovenski tenis: vzponi in padci
Za temno točko slovenskega tenisa je v letu 2020 poskrbel poraz moške reprezentance proti Pakistanu, za svetlo pa zmaga Aljaža Bedeneta nad Stefanosom Cicipasom v Rotterdamu.
Atletika
41. Sezona preboja Kristjana Čeha
Slovenska atletika je po dolgem času znova dobila moža, ki se lahko v tehničnih disciplinah bori za najvišja mesta. Svoj državni rekord je krepko popravil, izid 68,75 pa je bil šesti na svetu.
42. Trije rekordi Duplantisa
Šved je najprej v dvorani postavil dva svetovna rekorda v skoku ob palici (617 in 618 cm), pozneje pa še najboljši izid vseh časov na prostem (615 cm), kjer je popravil več kot 26 let star dosežek Sergeja Bubke.
43. Warholmu drugi izid do zdaj
Karsten Warholm je v teku na 400 metrov z ovirami s časom 46,87 postavil drugi izid vseh časov, do rekorda Kevina Younga ga je ločilo le devet stotink. V neolimpijski disciplini 300 metrov z ovirami pa je postavil svetovni rekord.
44. Coleman suspendiran
Svetovni prvak v teku na 100 metrov Christian Coleman je bil suspendiran zaradi izogibanja dopinškim testom.
45. Stoletje Marka Račiča
Najstarejši slovenski živeči olimpijec Marko Račič je dopolnil sto let.
Zimski športi
46. Sezona preboja Anamarije Lampič
Slovenski smučarski teki so dobili novo vrhunsko tekmovalko. Anamarija Lampič je v prejšnji sezoni dobila dva šprinta, v tej privlačni disciplini je osvojila še dve drugi mesti in skupni seštevek končala na tretjem mestu.
47. SP v Planici šele decembra
Pandemija je preložila tradicionalne marčevske polete v Planici, ta je svetovno prvenstvo tako gostila decembra. Tekmovanje brez gledalcev je zaznamoval spor v slovenski reprezentanci, zaradi katerega je bil Timi Zajc suspendiran, Gorazd Bertoncelj pa se je poslovil od mesta glavnega trenerja.
48. Konec prevlade Shiffrinove
Najboljša smučarka zadnjih let Mikaela Shiffrin ni ubranila velikega kristalnega globusa. Dolgo je vodila, a je zaradi očetove smrti izpustila precej tekem. Globus je nato dvignila Federica Brignone.
49. Upokojitev Martina Fourcada
Legendarni francoski biatlonec je presegel mejnik 80 zmag v svetovnem pokalu, nato se je upokojil. Skupaj je osvojil kar sedem velikih kristalnih globusov.
50. Umrl Valerio Ghirardi
V 59. letu starosti je umrl zadnji trener Tine Maze.
Kolesarstvo
51. Izjemno državno prvenstvo
Čeprav je letos odpadla Dirka po Sloveniji, smo vseeno videli dva izjemna obračuna za državno prvenstvo. Pogačar in Roglič sta tako na cestni dirki kot kronometru pripravila izjemna dvoboja, ki sta bila prava uvertura za Dirko po Franciji.
52. Jan Tratnik dobil etapo Gira
Napovedoval je etapno zmago na Dirki po Italiji in jo v neposredni bližini Slovenije tudi dosegel.
53. Zlati slovenski spomenik
Slovenski kolesarji se niso izkazali le na tritedenskih dirkah, ampak so prvič osvojili kolesarski spomenik. Liege–Bastogne–Liege bo šel v zgodovino tudi, ker so med prvimi štirimi končali kar trije Slovenci: Roglič, Pogačar in Matej Mohorič.
54. Srebro za Moniko Hrastnik
Za presežek v ženski konkurenci je poskrbela Monika Hrastnik, ki je na evropskem prvenstvu v spustu z gorskimi kolesi osvojila srebro.
55. Leto nesreč
Na cestnih dirkah je bilo sicer ogromno hudih in/ali nenavadnih nesreč. Spomnimo se le Fabia Jakobsena na Poljskem, Remca Evenepoela v Lombardiji ali Gerainta Thomasa, ki je na Dirki po Italiji povozil bidon.
Motošporti
56. Marc Marquez hitro končal sezono
Že na uvodni dirki sezone motociklistov v razredu MotoGP se je poškodoval štirikratni zaporedni svetovni prvak Marc Marquez, ki se ni vrnil več v karavano.
57. Kar devet različnih zmagovalcev
Zgornji dogodek je zelo odprl lov na naslov svetovnega prvaka. Na 14 tekmah se je med zmagovalce vpisalo kar devet tekmovalcev. Kljub le eni zmagi je prvak postal Joan Mir.
58. Dramatična dirka VN Italije v formuli ena
Sezona formule ena je bila zaradi vnovične prevlade Mercedesa bolj kot ne monotona, omenimo le VN Italije, kjer prvič po osmih letih na odru ni bilo niti enega Mercedesa, Red Bulla ali Ferrarija. Prve zmage sta se veselila tako Pierre Gasly kot njegovo moštvo AlphaTauri. Na odru sta bila še Carlos Sainz (McLaren) in Lance Stroll (Racing Point).
59. Sedmi naslov Ogierja
Pandemija je izrazito skrajšala sezono v reliju, na vsega sedmih dirkah se je naslova svetovnega prvaka veselil Francoz Sebastian Ogier, po letu premora je to zanj že sedmi naslov svetovnega prvaka.
60. Konec spidveja v Ljubljani
Spidvejisti so v Ljubljani odpeljali svojo zadnjo dirko.
Preostali slovenski uspehi
61. Namizni tenisači v Tokiu
Slovenija do Tokia, je ostanek znamenitega navijaškega slogana. To si lahko prepeva moška namiznoteniška reprezentanca, ki se je prvič prebila na olimpijske igre.
62. Savšek prvak, Kauzer podprvak
Kanuist Benjamin Savšek je postal evropski prvak v slalomu na divjih vodah (zlat je bil še z ekipo), kajakaš Peter Kauzer pa je bil srebrn.
63. Zlati Kruder
Plezalec Jernej Kruder je postal evropski prvak v balvanskem plezanju.
64. Zmagali Prevc, Kranjec in Čater
V svetovnih pokalih v zimskih športih sta zmago dosegla veleslalomist Žan Kranjec in smučarski skakalec Peter Prevc. Najbolj nepričakovani zmagovalec pa je Martin Čater, ki je dobil smuk v Val d'Iseru.
65. Nov svetovni rekord Alenke Artnik
Slovenska potapljačica na vdih Alenka Artnik je postavila nov svetovni rekord z enojno plavutko, potopila se je kar 114 metrov globoko.
Slovenske upokojitve
66. Boštjan Cesar
Kariero je končal športnik z največ nastopi za slovensko nogometno reprezentanco.
67. Saša Zagorac
Obročev ne bo več polnil košarkar, ki je leta 2017 s Slovenijo postal evropski prvak.
68. Vesna Fabjan
Smuči je v kot odložila dobitnica brona na olimpijskih igrah v Sočiju.
69. Iza Mlakar
Odbojkarske žoge ne bo več zabijala Iza Mlakar.
70. Darko Đurić
Kariero je končal tudi eden najbolj prepoznavnih slovenskih paraolimpijcev.
Mednarodne upokojitve
71. Iker Casillas in Daniele De Rossi
Svetovna prvaka in ikoni madridskega Reala oziroma Rome.
72. Marija Šarapova in brata Bryan
Tenisači, ki so dobili prav vse turnirje za grand slam, prva v ženski konkurenci, zadnja med moškimi dvojicami.
73. Vince Carter in Andrew Bogut
Prvi se je poslovil po rekordnih 22 sezonah igranja v Ligi NBA, drugi pa po 14. V primerjavi s Carterjem pa je osvojil šampionski prstan.
74. Gudjon Valur Sigurdsson in Blaženko Lacković
Islandec je svetovni rekorder po številu golov za rokometne reprezentance, Hrvat pa je osvojil kar devet reprezentančnih medalj.
75. Anna Veith in Tina Weirather
Dobitnici medalj z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev v alpskem smučanju.
Zapustili so nas
76. Marko Elsner
Eden najboljših slovenskih nogometašev, v dresu Jugoslavije je osvojil bronasto olimpijsko medaljo.
77. Tone Škarja
Sinonim za slovenski vrhunski alpinizem.
78. Helena Žigon
Nepozabna bela dama slovenskih rekreativnih tekov.
79. Janez Kocijančič in Miha Jezeršek
Prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in nekdanji predsednik Rokometne zveze Slovenije.
80. David Stern in Borislav Stanković
Na začetku leta sta umrla dva pomembna košarkarska delavca.
Videoposnetki
81. Lewis Hamilton do zmage na treh gumah
Svetovni prvak v formuli ena je domačo Veliko nagrado Velike Britanije dobil na treh pnevmatikah.
82. Luuuuuka!
Zaključek četrte tekme uvodnega kroga končnice Lige NBA med Dallasom in LA Clippersi.
83. Dan Duščak zadel izpod svojega obroča
Tudi v Stožicah smo letos videli (vsaj) en res krasen koš.
84. Đoković zadel sodnico
Novak Đoković je bil na grand slamu v New Yorku izključen, ker je takole z žogico zadel stransko sodnico.
85. Nesrečna 13-ica za Venlo
Nogometaši Ajaxa so oktobra na tekmi nizozemskega prvenstva Venloju nasuli kar 13 golov.
Kaj vse je prinesla pandemija?
86. Odpovedi, preložitve in odpovedi
Težko je prešteti vse odpadle dogodke, omenimo le najslovitejši tekmovanji, ki sta preloženi na leto 2021: olimpijske igre v Tokiu in evropsko prvenstvo v nogometu.
87. Športniki v humanitarnih vodah
V prvem valu, ko se je šport popolnoma ustavil, so se nekateri nogometni stadioni spremenili v začasne bolnišnice, športniki z medicinskim poklicem so začeli delati v zdravstvu, darovala se je kri ...
88. Virtualne tekme
V istem času se je precej tekmovalo na digitalnih platformah, od kolesarskih trenažerjev in aplikacij, teniških obračunov do dirkanja, kjer smo lahko spremljali Kevina Siggyja.
89. Več kot 10 tisoč prodanih vstopnic
Ko se je šport vendarle vrnil, smo lahko občudovali potezo navijačev Mure, ki so za tekmo Prve lige kupili več kot 10 tisoč spominskih vstopnic za obračun proti Sežani, čeprav zaradi ukrepov na tekmo seveda niso smeli.
90. Tekme brez gledalcev
Šport je v drugem valu ostal med nami, a z občutno razliko, saj je večina tekem še vedno brez gledalcev.
Šport v medijih
91. Dokumentarec leta
Koronapremor je prinesel dokumentarec 40 solz sreče o 40 slovenskih medaljah na olimpijskih igrah v času samostojne Slovenije.
92. TV-serija leta
Ni dvoma – The Last Dance o tistih čikaških Bikih in tistem igralcu s številko 23.
93. Knjiga leta
Lojze Grčman se je podpisal pod biografijo o Urošu Zormanu – Tako, kot sem rekel.
94. Citat leta
Lora Klinc: "Vatov se še vedno izogibam. Če mi Primož govori o tem, se delam, da poslušam."
95. Tviteraš leta
Kolesarsko leto sta zaznamovala @Hrastnikov in @iks.
Zanimivo na MMC-ju
96. Intervju s Cissejem
Nekdanji napadalec Liverpoola je zdaj didžej.
97. Spomin na splitski trojček
Razpisal se je Tilen Jamnik.
98. Tonijev Tour
Z Dirke po Franciji nam je številne bogate in zanimive prispevke prinesel eden in edini – Toni Gruden.
99. SOS-odmev
Naš športni podkast je v času Vuelte oplemenitil Martin Hvastija, ki ste ga spremljali v rekordnih številkah. Hvala.
100. Zmagovalec Toura v Številkah
Tadej Pogačar je po koncu kolesarske sezone gostoval v podkastu Številke.
PS: Konec desetletja kmalu prinaša prav posebno in poglobljeno nadaljevanje ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje