V primerjavi s prvim valom epidemije covida-19, ki je prinesel ustavitev javnega prevoza, so vladni odločevalci v drugem valu dlje časa odlašali z njegovo ustavitvijo. Do ponovne začasne ugasnitve je prišlo 16. novembra, zaradi trenutno še vedno zaostrene epidemiološke slike v državi pa je vlada nedelovanje mestnega, medkrajevnega in železniškega prometa podaljšala še za nadaljnjih 14 dni.

V nasprotju s pomladnimi meseci pa je vlada že od začetka vnovičnega zaprtja omogočila delovanje posebnih linijskih prevozov potnikov – tako imenovanih delavskih avtobusov, ki jih za prevoz na delo in z dela organizirajo delodajalci. "Vlada ne bo pustila nikogar na cedilu, ko zagotavlja prevoz delavcev na delovno mesto. To smo zagotovili v preteklosti in bomo tudi v prihodnosti. Organizacijsko in finančno bo vlada pomagala," je na vprašanje, ali bo država podjetjem, ki so začasno uvedli omenjene prevoze, pomagala tudi pri kritju njihovih stroškov, pretekli teden odgovoril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ob tem je delodajalce še pozval, naj ministrstvo sami sporočijo, "kje, kdaj in kako želijo imeti odprte linije".

Posluh za težave delodajalcev je, za težave voznikov očitno ne

Če je pristojno infrastrukturno ministrstvo ob napovedi novega zaprtja pokazalo razumevanje in hitro odzivnost pri reševanju težav delodajalcev in zaposlenih, povezanih z zagotavljenjem nemotenega prevoza na delo, pa so na drugi strani v preteklih tednih in mesecih opozorila Sindikata voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) glede stisk voznikov avtobusov, zaposlenih pri zasebnih koncesionarjih v dejavnosti cestnega potniškega prometa, ki so z večmilijonskimi subvencijami na letni ravni sofinancirani od države, naletela na gluha ušesa. "Z ogorčenjem opažamo, da se je do vnovičnega zaprtja v drugem valu epidemije dogajalo ravno to, na kar smo preventivno opozarjali že pri sproščanju javnega prometa maja – to je, da so ukrepi za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja padli izključno na pleča že tako preobremenjenih voznikov. Namesto da bi delodajalci izboljšali zdravo delovno okolje, skušajo v teh težkih časih plemenititi lastni dobiček na račun varnosti in zdravja delavcev," poudarjajo v SVAS-u.

Vozniki avtobusov so namreč med epidemijo zaradi narave dela, ki vključuje tudi neposreden stik z ljudmi, med tveganjem za okužbo z novim koronavirusom bolj izpostavljenimi poklici. Zaostrene epidemiološke razmere pa so jim glede na navedbe sindikata prinesle še dodatna bremena. "Če so pred epidemijo opravljali delo voznika avtobusa in sprevodnika, so v zadnjih mesecih hkrati postali še varnostniki in čistilci. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo poleg naštetega opravljali še delo mehanikov," položaj voznikov slikovito oriše Damjan Volf iz SVAS-a.

"Govorimo o tem, da bi morali čiščenje in razkuževanje notranjosti vozil v skladu z navodili stroke izvajati za to usposobljeni izvajalci, ki imajo dovolj časa in ustrezne pripomočke. Kar je še posebej ključno, je to, da voznik ne more biti tisti, ki nadzira, ali uporabniki javnega prevoza upoštevajo preventivne ukrepe preprečevanja okužbe s covidom-19. On je tisti, ki vozi, usmerja vozilo, njegov pogled mora biti zaradi varnosti usmerjen naprej," meni sogovornik. V preteklih mesecih pa so bili povrhu vsega vozniki avtobusov pogosteje deležni tudi vzkipljivosti potnikov, zaznali so tudi porast verbalnih in celo fizičnih napadov na voznike. "V teh okoliščinah vozniki dosti bolj obupujejo, saj ne zmorejo več pritiskov. Če se želijo upirati, pa delodajalci zelo hitro posežejo po sankcijah – jim dajo slabše vozilo, linijo. Tako jim je jasno povedano, da je pametneje biti tiho in opravljati svoje delo, dokler gre," opozarja Volf.

Sindikat predlagal namestitev fizičnih pregrad in uvedbo brezgotovinskega poslovanja

V SVAS-u so sicer že lani aprila delodajalcem predlagali ukrepe za zagotavljanje varnejšega in bolj zdravega okolja, ki so zaživeli v tujini in se tudi izkazali za učinkovite. Enak poziv so za preprečevanje okužb z novim koronavirusom na delodajalce in ministrstvo za infrastrukturo naslovili tudi v prvem valu epidemije. "Dejstvo je, da se ravno na področju varnosti in zdravja delavcev pri delodajalcih vse prevečkrat varčuje, ter da je izvajanje gospodarske javne službe v cestnem potniškem prometu, z izjemo podjetij LPP in Marprom, v zasebnih rokah, kjer se prepogosto zasleduje le cilj plemenitenja vloženega kapitala. Zaradi tega smo pozvali pristojno ministrstvo, da temu izjemno pomembnemu področju posveti veliko večjo pozornost," poudarjajo v sindikatu.

Poleg ustreznega zagotavljanja zaščitnih ukrepov, ki bodo kar najbolj preprečili prenos okužb z novim koronavirusom, so med drugim predlagali, da se voznikom zagotovita popolna fizična ločenost od potnikov (namestitev fizičnih pregrad) in uvedba brezgotovinskega poslovanja (ta bi poleg optimizacije delovnega procesa zmanjšala tudi prenos okužbe z denarjem).

Odgovorne so pozvali, naj se voznikom po zgledu trgovin, lekarn, zdravstvenih domov omogoči, da v varnem in zdravem okolju opravljajo le svoje primarno delo in da naj bodo za delo v posebnih delovnih razmerah (posebne obremenitve pri delu, neugoden vpliv okolja in dodatne nevarnosti pri delu) tudi ustrezno plačani, a je po informacijah sindikata dodatek iz tega naslova v prvih mesecih epidemije izplačalo zgolj eno izmed zasebnih podjetjih.

Ministrstvo zagotovilo tudi povračilo stroškov za zaščitne ukrepe: "Stvar prevoznikov pa je, kako to organizirajo"

Na še manj plodna tla je naletel tudi predlog namestitve fizičnih pregrad. Delodajalci so zatrjevali, da bi jim odločitev za kaj takega v že tako zaostrenih razmerah povzročila še dodatne stroške – in to čeprav so med epidemijo z infrastrukturnim ministrstvom podpisali anekse h koncesijskim pogodbam, na podlagi katerih so upravičeni tako do izplačila nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe in tudi do povračila stroškov za dodatne ukrepe (npr. zagotavljanje zaščitne opreme voznikom).

Kot je mogoče razbrati iz aneksa h koncesijski pogodbi za opravljenje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu, lahko dodatne ukrepe od koncesionarjev zahteva tudi pristojno ministrstvo. Na vprašanje, zakaj pri zagotavljanju varnih delovnih razmer voznikov v času epidemije ne uberejo odločnejšega pristopa, pristojni odgovarjajo, da od prevoznikov zahtevajo spoštovanje ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tako glede zaščite voznikov kot tudi potnikov. "NIJZ je predpisal zaščitne ukrepe za javni potniški promet, ministrstvo pa je za to prevoznikom, ki opravljajo obvezno javno gospodarsko službo medkrajevnega avtobusnega linijskega prometa, namenilo dodatna sredstva. Stvar prevoznikov pa je, kako to organizirajo."

Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da so se o možnosti namestitve fizičnih pregrad v vozilih pogovarjali že v spomladanskem delu epidemije, a so se "predvsem zaradi varnosti voznikov z NIJZ-jem dogovorili, da zadostujejo vizirji, ki naj bi bili zadostna zaščita voznikov pred okužbo. Stroški za dodatne pregrade torej naj ne bi bili potrebni". Glede na izjave ministrstva in dosedanjo prakso delodajalcev, ki so bili v preteklosti obravnavani tudi zaradi hujših kršitev delovnopravne zakonodaje, pa, kot kaže, izboljšanja razmer za voznike tudi ob drugem ponovnem zagonu javnega linijskega avtobusnega prevoza ne gre pričakovati.