Številni ukrepi vlade, ki so bili sprejeti do zdaj, so v letošnjem letu, močno zaznamovanem z epidemiološko krizo, prispevali k ohranitvi več 10.000 delovnih mest in obstoju številnih podjetij, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je presodila, da drugi val epidemije covida-19 in ponovno zapiranje dela gospodarstva kličeta k sprejetju dodatnih ukrepov za ohranitev gospodarstva in okrepitvi nekaterih obstoječih rešitev. Za premagovanje razmer v koronski krizi zato predlagajo vladi in pristojnim ministrstvom 13 sistemskih ukrepov, za katere so prepričani, da jih je treba vključiti v sedmi protikoronski zakonodajni sveženj.

Med predlaganimi ukrepi za sedmi protikoronski zakon so zamrznitev minimalne plače in dvig deleža povračila dela fiksnih stroškov glede na tri razrede padca prodaje ter določitev merila upravičenosti pri 30-odstotnem padcu prodaje. Vladi in ministrstvom predlagajo popravke poroštvene sheme za nova posojila, med drugim neizključevanje z moratorijem na posojilne obveznosti in poenostavitve pri vlogah za posojila do enega milijona evrov zagotavljanjem manjšega nabora zahtevanih pogojev.

Temeljni dohodek bi podaljšali za pol leta

Želijo si, da bi vlada pripravila razvojni sveženj, ki bi vključeval subvencijo za razvojne kadre, raziskovalnorazvojni vavčer, razvojnoinovacijske projekte ter krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Predlagajo tudi podaljšanje ukrepov iz petega protikoronskega zakona, ki se bodo iztekli konec leta, in sicer za temeljni dohodek, ukrep povrnitve nadomestil plače za karanteno oz. višjo silo zaradi varstva otrok. Podaljšajo naj se za pol leta. Prav tako predlagajo, da se do 30. junija podaljša ukrep čakanja na delo.

Želijo si sprememb pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas: subvencija države podjetju naj znaša 80 odstotkov nadomestila plače zaposlenega, vendar ne manj od trenutnih zneskov, izračunanih na osnovi 80 odstotkov minimalne osnove za socialne prispevke. Predlagajo tudi, da sedmi protikoronski zakon prinese podaljšanje veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenj v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev.

Sindikati opozarjajo na izključevanje

Novi pozivi in predlogi vladi ob pripravi predloga sedmega protikoronskega zakona prihajajo tudi iz sindikalnih vrst. Svoje so predstavili v Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam, Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije in Sindikatu obrti in podjetništva. Ob tem sindikati opozarjajo, da niso vključeni v pripravo protikoronske zakonodaje, dosedanji ukrepi pa po njihovem mnenju niso zadostni.

V Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam ugotavljajo, da se ponavlja zgodba sprejemanja preteklih protikoronskih zakonov z izključevanjem sindikatov iz postopka priprave in usklajevanja rešitev interventnih ukrepov. "Takšen način postaja ustaljen vzorec, ki je za KSS Pergam popolnoma nesprejemljiv," dodajajo v sindikalni zvezi.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja na po njihovih besedah neenakopravno obravnavo socialnih partnerjev, kjer so delodajalci v nasprotju s sindikati vključeni v pripravo in usklajevanje zakonodaje. Tako se je zgodilo ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona, enako pa se ponavlja v primeru sedmega, ugotavljajo. Takšno ravnanje se jim zdi zavržno glede na to, da so sindikati po zagotovilih pravočasno in večkrat pozivali in predlagali ustanovitev pogajalske skupine za sedmi protikrizni zakon, čemur pa naj bi vladna stran, na čelu z ministrstvom za delo, nasprotovala.

Ostro nasprotovanje zamrznitvi minimalne plače

Osrednje mesto za socialni dialog je Ekonomsko-socialni svet (ESS), poudarjajo v KSS-ju Pergam in vlado pozivajo, da akte, ki spadajo v pristojnost ESS-ja, tam tudi usklajuje. "Če pa se je vlada odločila, da ne namerava več delovati v okviru ESS-ja in spoštovati njegovih pravil, pa naj nam to nedvoumno sporoči," sporočajo. V Pergamu tako pričakujejo takojšnjo vključitev socialnih partnerjev v pripravo in usklajevanje predloga sedmega protikoronskega zakona, aktivno vključevanje socialnih partnerjev v oceno učinkovitosti prejšnjih protikriznih zakonov in sodelovanje sindikalne strani pri pripravi morebitnih novih interventnih ukrepov.

Tako kot ZSSS-ju tudi v Pergamu ostro nasprotujejo vključitvi predloga zamrznitve minimalne plače v sedmi protikoronski zakon, na kar so skupaj z drugimi sindikalnimi centralami opozorili že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona, ko so se takšni predlogi na strani delodajalcev že pojavljali. "Predlogom v smeri zamrznitve bomo nasprotovali z vsemi zakonitimi sredstvi," napovedujejo.

V KSS-ju Pergam so oblikovali tudi 28 predlogov za vključitev v sedmi protikoronski zakon. V sindikalni zvezi pričakujejo, da bodo predlogi predmet obravnave tako znotraj posameznih ministrstev, ki pripravljajo predloge za sedmi protikoronski zakon, kot predvsem v okviru usklajevanja s socialnimi partnerji znotraj ESS-ja.

Še vedno brez ukrepov, ki bi ohranili gostinstvo in turizem

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije medtem poudarjajo, da pri sprejemanju protikoronskih zakonov samostojno in v okviru krovne organizacije ZSSS sodelujejo pri predlogih ukrepov ob sprejemanju, a je bila večina predlogov do zdaj po njihovih navedbah preslišana in neupoštevana. Opozarjajo na resne posledice, ki jih ima koronska kriza za panogo in delovna mesta v njej, obenem pa poudarjajo, da še vedno niso bili sprejeti ukrepi, ki bi omogočali delodajalcem v gostinstvu in turizmu, da se čim več družb ohrani pri življenju in preprečili odpuščanja.

Javno razpoložljivi podatki o gibanjih v panogi so po njihovem prepričanju kazalnik, da "ukrepi, ki jih država sprejema, niso zadostni niti dovolj učinkoviti, še manj pa pravočasni, predvsem za panogo gostinstva in turizma". O tem, dodajajo, pričajo predvsem podatki o naraščajočem številu brezposelnih in ugašanju podjetij v panogi. Zato tudi oni od vlade zahtevajo vrsto dodatnih ukrepov za pomoč sektorju.

Pozivi k odprtju obrtnih dejavnosti

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki predstavlja 145.000 delavcev v obrti in malem gospodarstvu, medtem poziva k takojšnjemu premišljenemu odprtju večine obrtnih dejavnosti, predvsem pa to po njihovih navedbah velja za frizerske in kozmetične salone, zlatarje, cvetličarje, vrtnarje, avtopralnice in vsaj delno gostince.

Pridružujejo so oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da je glede na trenutne epidemiološke razmere jasno, da omenjene dejavnosti niso vplivale na porast okužb, dokler so delovale zakonito. Tudi v sindikatu že dlje časa zaznavajo rast dela na črno na terenu, pri katerem se varnostni ukrepi ne upoštevajo. "Zapisano gre v škodo delavcev, države in celotne regulirane dejavnosti omenjenega dela gospodarstva, sploh pa gre v škodo (javnega) zdravja," opozarjajo. Tudi oni imajo vrsto predlogov za vlado.