Predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ga je vlada potrdila v soboto, posega v vire financiranja proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij (NVO). Zakon o NVO-jih, ki je leta 2018 določil ustanovitev sklada, namreč med viri financiranja določa sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko.

V besedilu sedmega protikoronskega zakona pa je predlagano, da se navedena določba spremeni tako, da so viri financiranja sklada za razvoj NVO-jev sredstva, ki jih nevladnim organizacijam namenijo država v vsakoletnem proračunu ali donatorji. Po prepričanju direktorja Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Gorana Forbicija bi takšna oblika financiranja pomenila, da ne gre več za proračunski sklad, ki neposredno dobiva namenska sredstva, in da so tako v predlog sedmega protikoronskega zakona "podtaknili ukinitev" sklada za razvoj NVO-jev.

Obenem je sicer v zakonskem predlogu predviden dvig deleža dohodnine, ki ga lahko davčni zavezanci namenijo za splošnokoristne namene, politične stranke ali reprezentativne sindikate, in sicer z 0,5 na en odstotek.

Sorodna novica Ob rojstvu otroka 500 evrov pomoči. Levica: Z darili bi radi obdržali oblast.

Janša: Odločijo naj poslanci

Premier Janez Janša je v izjavi za medije ob srečanju štirih predsednikov poudaril, da sta novo ureditev predlagala svet za debirokratizacijo in olimpijski komite. "Zdi se nam pošteno, da ljudje sami odločijo, komu bodo dali en odstotek dohodnine – ali gasilcem, Karitasu, Mirovnemu inštitutu ali komur koli. S tem, ko smo sredstva podvojili in odločitev prepustili ljudem, smo se vrnili k izvornemu predlogu izpred nekaj let, ko je nastopila možnost, da lahko vsak del dohodnine nameni nekomu, za katerega misli, da dela v njegovem interesu," je povedal. Dodal je, da si s tem vlada jemlje "iz rok instrument, da sama odloča, komu bo dala denar".

Obenem pa je napovedal, da bodo spoštovali odločitev, ki jo bo sprejel DZ. "Če bo večini v državnem zboru bolj ustrezalo, da administrativna komisija deli denar, ne pa ljudje, ki plačujejo dohodnino, bo vlada tak predlog spoštovala," je napovedal.

Ministrstvo za šolstvo

Po poročanju portala necenzurirano.si, da je omenjene spremembe financiranja predlagala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, prav tako iz kvote SMC-ja, pa so na ministrstvu za STA pojasnili, da ministrica takšnega predloga ni podala. Zatrdili pa so, da podpirajo dvig deleža sredstev za namenitev od dohodnine na en odstotek, "a le pod pogojem, da bo ta ukrep organizacijam iz našega resorja več dal, kot pa odvzel".

Omenjeni skladom za razvoj NVO-jev sicer upravlja ministrstvo za javno upravo, kjer so pojasnili, da je minister Boštjan Koritnik na sobotni seji vlade predlogu spremembe virov financiranja sklada nasprotoval. "Vsekakor je nenehno izziv, kako doreči in oblikovati vsebine za NVO-je, vključno s financiranjem prek razpisov, na način, ki ne naslavlja parcialnih težav NVO-jev in družbe, temveč jih rešuje sistemsko, na dolgi rok in trajnostno, ne glede na aktualno politiko. A sprememba virov financiranja tega sklada po mnenju ministra ni sistemska rešitev in tudi sicer ni prava rešitev," so pojasnili na ministrstvu.

Alternativne rešitve

Po njihovih navedbah je minister Koritnik želel, da se sklad, ki je bil ustanovljen v času ministra Borisa Koprivnikarja, prav tako iz vrst SMC-ja, ohrani. Soočen s predlagano spremembo je Koritnik predlagal nekatere mogoče alternativne rešitve, denimo zagotovitev fiksne višine sredstev za ta sklad iz proračuna, da le ne bi nastopila situacija, ko za sklad v proračunu ne bi bilo odobrenih ustreznih finančnih sredstev, so še dodali na ministrstvu.

Ob tem pa so podprli predlog, da se morebitni delež donacije dohodnine posameznega državljana upravičencem, med katerimi so tudi nevladne organizacije v javnem interesu, dvigne z 0,5 na en odstotek. "Nevladne organizacije so eden od stebrov civilne družbe, kar se kaže tako v vključevanju NVO-jev v procese odločanja kot tudi v mrežo izvajalcev storitev, ki so v javnem interesu. Samo učinkovit, povezan in stabilen nevladni sektor lahko pripomore k hitrejšemu in enakomernejšemu razvoju vseh segmentov družbe," so ob tem poudarili na ministrstvu.

Tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v izjavi za medije aktualno ureditev, ki je nastala v času njihovega ministra Koprivnikarja, označil kot dobro. Po njegovih navedbah za zdaj ni bilo ugotovitev, ki bi narekovale spremembo, zato poslanska skupina SMC-ja ne bo spreminjala stališč, ki jih je zagovarjala pred dvema letoma.

Predsednik republike Borut Pahor pa je ob tem obstoj nevladnih organizacij izpostavil kot veliko prednost. Posebej je poudaril pomen in vlogo okoljskih nevladnih organizacij in dodal, da je zaradi epidemije covida-19 vprašanje podnebnih sprememb na stranskem tiru. Glede vprašanj financiranja nevladnih organizacij pa je dodal, da meni, da je prav, "da ima država neko odgovornost do tega, da nadzira primernost porabe sredstev, če so ta iz proračuna".