V Slovenijo so doslej prispeli odmerki cepiva ameriškega podjetja Pfizer in nemškega Biontech – to je tudi edino cepivo, ki ga je doslej odobrila Evropska agencija za zdravila. O cepivu ameriške farmacevtske družbe Moderna, ki ga je sinoči po ZDA in Kanadi potrdil še Izrael, bo agencija predvidoma odločala v sredo. Cepivo farmacevtskega podjetja Astrazeneca in Univerze v Oxfordu, s katerim že cepijo v Združenem kraljestvu, pa zelene luči agencije januarja verjetno še ne bo dobilo.

V zadnjih dneh decembra smo torej dobili dve pošiljki odmerkov cepiva – prva je vsebovala 9750 odmerkov, z njo pa se je cepilo oskrbovance v domovih za starejše in tamkajšnje zaposlene. Druga pošiljka, namenjena cepljenju zdravstvenih delavcev, je vsebovala 6825 odmerkov, trenutno pa cepimo s tretjo pošiljko 16.575 odmerkov cepiva, ki je prispela v ponedeljek – ta je namenjena cepljenju osrbovancev in zaposlenih v DSO-jih ter zdravstvenim delavcem. Prihodnji teden naj bi prispela četrta pošiljka odmerkov cepiva, ki bo namenjena cepljenju starejših, ki ne prebivajo v DSO-jih, in kroničnim bolnikom.

"Cepivo Moderne je praktično enako kot cepivo Pfizerja, narejeno na osnovi RNA, vsebuje večjo vsebnost učinkovine, sicer pa so lastnosti identične, razen pri shranjevanju. Glede varnosti sta imeli obe cepivi zelo podobne rezultate, tako kar se tiče stranskih učinkov in učinkovitosti – torej tam nekej okoli 94. oz. 95 odstotkov," je v oddaji Premagajmo covid-19 o bistvenih razlikah glede cepiv Pfizerja in Moderne poudaril dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Indija je tretja država, ki je odobrila cepivo podjetja Astrazeneca. Sočasno so potrdili tudi prvo svoje cepivo proti covidu-19, ki deluje na podlagi oslabljenega virusa, pri čemer pa gre za povsem drugačno tehnologijo kot v primeru že omenjenih cepiv. Ta "bolj tradicionalna" tehnologija je podobna kot v primeru kitajskega cepiva, ki ga uporabljajo že nekaj časa in s katerim so cepili že nekaj milijonov ljudi. "Na Zahodu so stavili na novejše tehnologije, ki obetajo boljše rezultate," je ob tem pojasnil Jerala.

Kolikšna je zaščita že po prvem odmerku cepiva?

Kot je že znano, sta v primeru cepljenja predvidena dva odmerka v razmiku 21 dni. Kolikšna pa je zaščita prvega odmerka? Po besedah Jerale so rezultati cepiv Pfizerja in Moderne pokazali zelo dobro delovanje že po prvem odmerku. Ob tem opozarja, da je glede na to, da je večina po treh tednih dobila še drugi odmerek, težko reči z gotovostjo, ampak podatki kažejo, da je zaščita po prvem odmerku okoli 90 odstotkov.

Čeprav je razmik med dvema odmerkoma priporočenih 21 dni, pa se lahko to obdobje tudi podaljša. V ponedeljek je Evropska agencija za zdravila dala priporočilo, da je ta razmik lahko največ šest tednov, je razložil Jerala.

Svetovalno telo britanske vlade priporoča celo razmik 12 tednov med obema cepljenjema. "Vsekakor je potrebna tukaj zelo dobra znanstvena presoja, zavedati se moramo, da če je presledek daljši, to pomeni, da bomo z omejenim številom cepiv, ki je na voljo, cepili več ljudi. To, da lahko cepimo dvakrat več ljudi, kot če bi skupaj uporabili dva odmerka, je zelo pomembno. Posebej v tem času – Velika Britanija je tak primer, kjer je v enem tednu število okužb zraslo za 40 odstkotv. Tudi v Sloveniji se bojim, da gremo navzgor s številom okužb," pa je komentiral odločitev za daljše presledke med odmerki cepiv v nekaterih državah.

Trenutno še ni točno jasno, koliko časa cepivo učinkuje

Ali to pomeni, da se bodo tisti, ki se bodo cepili z manj učinkovitim cepivom, tudi manj zaščiteni? "Težko je povedati za vsakega posameznika, kakšna je verjetnost, da ga bo cepivo zaščitilo," opozarja sogovornik in dodaja, da je bila pri cepivu Astrazenece učinkovitost po prvih ocenah nekje 70-odstotna, zdaj pa naj bi jo s spremenjenim režimom doziranja povečali na blizu 90 odstotkov, kar je še vedno zelo dobro: "Zavedati se moramo, da cepiva proti gripi zaščitijo le 50 odstotkov. In to je tista meja, ki so jo postavili za odobritev cepiv. Torej, vsa cepiva, ki so zdaj na razpolago, so zelo učinkovita."

Tisti, ki virus ravno preboleva, naj se cepi pozneje

Ali se lahko cepi tudi nekdo, ki je trenutno okužen s koronavirusom? "To ne, vsekakor tisti, ki ga preboleva, ni priporočljivo, da bi se cepil, vsekakor pa je priporočljivo, da se cepi pozneje," odgovarja Jerala. Kaj pa tisti, ki so covid-19 že preboleli? Jerala meni, da je to vsekakor smiselno. Za cepljenje onkoloških zdravnikov pa je dejal, naj se ti o cepljenju posvetujejo s svojim zdravnikom.

Trenutno znanstveniki še ne vedo, koliko časa cepivo učinkuje. Glede na podatke, ki jih imajo, zaščita traja vsaj pol leta, zelo verjetno pa leto ali mogoče celo nekaj let.

Ali je res, da tisti, ki se cepijo, resda ne razvijejo bolezenskih znakov, so pa lahko še vedno prenašalci bolezni? To je prav tako vprašanje, na katerega odgovor še ni znan, saj je "razvijalce cepiva najprej zanimalo to, da se zaščiti prebivalce oz. pred hudim potekom bolezni, smrtjo, kar je najbolj pomembno". V naslednji fazi bodo preučili, kako cepiva zaščitijo – Jerala je ob tem omenil, da so pri Moderni in Astrazeneci to že spremljali in da se je izkazalo, da cepivo zaščiti tudi pred širjenjem okužb, vsaj za trikrat manj je širjenja okužb oz. asimptomatičnih okužb, kot brez tega.

Dileme tudi glede (pre)kratkega razvoja cepiva

Eden glavnih argumentov proti cepljenju je, da je razvoj cepiva trajal prekratek čas, saj naj bi varna cepiva razvijali od pet do deset let. "Razvoj traja, dokler ne da rezultatov, ki so dovolj dobri zato, da se jih vloži regulatornim organom, ki te rezultate pregledajo. Zaradi izjemne zainteresiranosti držav, ki so praktično same financirale razvoj, in sreče, da so tehnologije, ki omogočajo tako izjemno produkcijo cepiv, obstajale že pet, sedem let prej, se je pokazalo, da se je ta čas, ki je bil prej pet, šest let zaradi pridobivanja denarja, skrčil na pol leta," je dileme okoli kratkega razvoja in posledično slabše varnosti je pomagal v oddaji razjasniti imunolog in mikrobiolog dr. Alojz Ihan.

Kaj pa stranski učinki cepiv? Ali lahko cepivo povzroči smrt?

Kar se tiče kratkoročnih stranskih učinkov, so to glavnem bolečine na mestu cepljenja, kar je normalno, poudarja Ihan, saj če tega ni, je vprašanje, ali cepivo sploh deluje. Tukaj je tudi vročina, ob kateri nekateri dobijo gripozne znake – glavobol, bolečine v mišicah (to je del vnetja, ki ga zaznamuje vročina). "Ti znaki so večinoma blažji, pri nekaterih ljudeh, ki imajo večjo vnetno predispozicijo, pa so ti znaki moteči v tem smislu, da jim za nekaj dni onemogočajo delo, da morajo ljudje ostati doma, tako kot pri krajši prehladni bolezni. Drugih alarmantnih znakov ni bilo. Če to primerjamo s prebolevanjem covida-19, je to malenkost."

Sorodna novica Forte: Opaziti je rahlo naraščanje števila okužb; NIJZ prejel prijavi neželenega učinka in smrti

A bi cepivo lahko povzročilo smrt? Kot smo že poročali, je NIJZ v ponedeljek prejel prijavo neželenega učinka po cepljenju in eno prijavo smrti, ki sovpada s cepljenjem. Vsako stanje, ki povzroči nastanek večje vročine, pa naj gre za covid, gripo ali katero koli drugo prehladno bolezen, je lahko nevaren pri ljudeh, pri katerih je srčno-žilni sistem na meji delovanja, pojasnjuje Ihan. "Torej če gredo ti ljudje v večji fizični napor, je nevarnost, da umrejo, enako je, kot če dobijo vročino, ker vročina je enako kot večji napor, srce mora bolj delati. Če tega ne zmore, je lahko to ogrožujoče. Ampak še večja nevarnost pa sledi od vsake bolezni, ki povzroča vročino – za covid vemo, da izrazito povzroča vročino," je še opozoril.

V domovih za starejše cepili le okoli 15 odstotkov zaposlenih

Sorodna novica Skoraj 10.000 cepljenih v socialnovarstvenih zavodih, a le 15 odstotkov zaposlenih

Jerala je v oddaji komentiral tudi nizek odstotek cepljenih zaposlenih v domovih za starejše občane. Cepljenih je bilo le okoli 15 odstotkov. "To je zelo malo, vsekakor se moramo zavedati, da je velika večina okužb prišla v domove z ljudmi, ki skrbijo zanje, zavedati se moramo, da ti delajo pod velikim pritiskom, da je delo v času epidemije naporno, in seveda cenimo njihovo delo, po drugi strani pa mislim, da je treba narediti več za to, da se jih ozavesti, da so cepiva za njihovo zaščito in ne nazadnje tudi za zaščito oskrbovancev. Mislim, da mora država poskrbeti tudi za to, da tisti, ki se sami ne morejo cepiti, ne bodo okuženi zaradi drugih, ki se ne cepijo," je poudaril.

Medtem pa so v oddaji Premagajmo covid-19 poročali tudi o tem, da so prejeli več opozoril od zaposlenih v DSO-jih glede tega, da čeprav so si želeli biti cepljeni, na koncu niso prišli na vrsto.

"V prvi pošiljki je bilo premalo cepiva, da bi cepili vse, ki so izrazili ta interes, po zagotovilih pristojnih bodo vsi zaposleni, ki so izrazili interes in še niso bili cepljeni, cepljeni v tem tednu. Še vedno pa se ne bo cepilo tistih, ki so okužbo že preboleli," je za oddajo povedal Denis Sahernik is Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Da gre še nekaj dodatnih odmerkov v domove, je danes med drugim potrdila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne.

Na vprašanje, zakaj se je cepila le slaba petina, pa je Sahernik odgovoril, da je treba upoštevati tudi to, da je trejina zaposlenih covid-19 že prebolela in se zdaj ne smejo cepiti. "Mogoče pogrešamo neko izobraževalno kampanjo, ki bi vsem prebivalcem, ne samo zaposlenim, približala to cepivo, dala celovite znanstvene informacije o pomenu cepljenja za uspešno premagovanje virusa. Mogoče bi morala država narediti neko strategijo, kako pritegniti prebivalstvo k temu," je še dodal na koncu.