Dokončno odločitev bo vlada sicer sprejela jutri.

Vladni govorec Jelko Kacin je namreč v Odmevih povedal, da je na Brdu sredino zasedanje vladne skupine za covid-19 posvetovalne narave in da zaključkov še ni, saj bo o njih jutri odločala vlada na redni seji. "Ugotavljamo, da so razmere v Evropi resnično slabe, da so se mnoge naše sosede odločile, da so razmere tako slabe, da je treba z vso odgovornostjo odločati tudi o tem, kdaj se začne pouk. Mnoge države ga zdaj odlagajo na kasnejši čas. Upoštevati je treba vse elemente, ki so ključni za to, da bi se varna šola lahko začela čim prej, v prvi fazi predvsem za prvo triado, in seveda, da tudi vrtci zaživijo na polno," je dejal.

Ali bo vlada jutri vendarle postavila datum, po katerem bi določene skupine pod določenimi pogoji lahko začele hoditi v šolo? "Vlada je danes organizirala posvetovanje. Ravnatelji in ravnateljice so bili s predsednikom vlade, ministrico, s predstavniki zdravstvene stroke, epidemiološke stroke. Kot je bilo že danes dopoldne ugotovljeno, se bo moral ta dialog nadaljevati, da bi našli optimalne rešitve, da bi se lahko otroci v manjšem številu pojavili v razredih in da bi ta pouk lahko stekel, kolikor je to le mogoče varno," je odgovoril Kacin.

Krek predstavil epidemiološko sliko

Predstavnikom šolstva je trenutno epidemiološko sliko predstavil direktor NIJZ-ja Milan Krek, ki je povedal, da se stanje poslabšuje in da je pri zasedenih bolnišničnih posteljah "dosežen plato, s katerega se ne spustimo". Po njegovih napovedih se bo potreba po bolnišničnih posteljah v prihodnje še povečala. Pojasnil je, da napovedi kažejo, da bodo številke okužb februarja in marca še velike, maja pa naj bi padle na okoli 40 okužb na dan.

"Če bomo šli v odpiranje šol, bo režim najstrožji," je dejal. To po njegovih besedah pomeni maske, zračenje vsaj 10 minut na uro, manjše razrede, vzpostavljanje varnih mehurčkov, brez druženja učiteljev v zbornici …

Krek sicer upa, da bo izhod iz epidemije omogočil uspeh cepljenja. "Edino upanje za izhod iz tega stanja je cepljenje. Upam, da se bo za ta korak odločilo čim več učiteljev," je dejal in predlagal večkratna testiranja učiteljev, s katerim bi izločali pozitivne, predvsem tiste, ki nimajo nobenih znakov, so pa prenašalci.

Vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je dejala, da šole odražajo breme okužb v populaciji in da je pomembno tudi izvajanje zaščitnih ukrepov v šolah. Podatki pa po njenih besedah celo kažejo, da so šole v Sloveniji, bolj kot kje drugje, generator okužb.

Tveganje, da bo pouk na daljavo potekal do maja

Premier Janez Janša je predstavnikom šolstva med drugim razložil, da napovedi kažejo, da bo cepljenje na epidemijo vplivalo šele čez nekaj mesecev, tako da bi ukrepe začeli sproščati šele na začetku pomladi, aprila. "Šolstvo je pri sproščanju ukrepov prioriteta, vendar nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo zaprti potem do aprila," je dejal in opomnil: "Odpiranje šol bi bilo preveč tvegano, so pa vmesne variante." Po njegovem mnenju bi zaradi prehitre vrnitve v šole tvegali, da bo nato šolanje na daljavo potekalo do aprila ali maja.

Med vmesnimi možnostmi je navedel izvajanje pouka, kot ga izvajajo v nekaterih drugih evropskih državah. "To pomeni polovične razrede, polovičen čas, brez mešanja, s strogim nadzorom in podobno," je dejal. To je kot možnost omenil tudi Krek in pri tem navedel sistem Belgije, kjer pouk dva tedna poteka v šolah, dva tedna pa na daljavo.

Glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja so tovrstne izjave odgovornih na srečanju presenetile. "Če sem namreč prav razumel, opozarjate, da razmere niso take, da bi omogočale odprtje vrtcev in osnovnih šol," je dejal.

V sindikatu so namreč po njegovih besedah razumeli, da je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec napovedala, da bi v ponedeljek v šolo lahko odšli učenci prvega triletja osnovne šole. Ponovil je njihovo stališče, da je treba šole in vrtce odpreti čim prej, "seveda pa mora biti to varno".

Da si želijo čimprejšnje odprtje šol in vrtcev, so poudarili tudi ministrica za šolstvo in navzoči drugi predstavniki vzgoje in izobraževanja. Vendar so tudi oni poudarili, da si želijo, da bi vračanje potekalo varno ter da se šole in vrtci ne odpirajo za vsako ceno. Izrazili so polno pripravljenost, da prispevajo k varnemu vračanju.

Izjava o vračanju v šole ni bila podpisana

Napovedane skupne izjave o postopnem vračanju v vzgojno-izobraževalne ustanove niso podpisali. Nekateri so namreč do nje skeptični, saj da odgovornost za to, če bi šlo kaj narobe, preveč prenaša na same šole. Janša je zato predlagal, da pripravijo novo besedilo, podpišejo pa ga naslednji teden, če bo sprejemljiv za večino. "Če do podpisa ne bo prišlo, pa tudi ne bo konec sveta," je dejal.

V razpravi so sicer predstavniki šol in vrtcev opozorili na nekatere težave, s katerimi se spoprijemajo. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan je opozoril, da so imeli v zadnjih mesecih prepogosto občutek, da so prepuščeni sami sebi, hkrati pa bi si želeli, da bi bila navodila o tem, kako ravnati, natančnejša in da bi jih šole prejemale prej. Tudi pri testiranjih pred ponovnim odprtjem šol bi si želeli konkretne razporede, da ne bi prihajalo do prevelikega zbiranja zaposlenih na testnih mestih.

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani al Mansour je povedala, da se pri njih zavzemajo za šolanje po modelu C, ki se spreminja na 14 dni. Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden pa si želi, da bi pri določanju ukrepov ob vračanju sodelovala tudi pedagoška stroka. Nekateri so namreč ocenili, da ukrepi, ki jih ob ponovnem odprtju predvideva NIJZ, v praksi niso uresničljivi.

Janša je zavrnil mnenja, da je bilo do zdaj med šolniki in odgovornimi v vladi premalo stikov in srečanj, glede hitrejšega obveščanja šol pa je dejal, da bodo skušali stvari urediti nekoliko drugače. Napovedal je tudi razmislek o drugih predlogih.

Pikalo: Vlada ustvarja zmedo in krivi druge

V SD-ju menijo, da je za odpiranje šol nujen jasen načrt, medtem ko ga vlada zdaj nima. Po srečanju premierja Janeza Janše s šolniki je po njihovem mnenju jasno, da se je vlada ujela v lastno zanko. Za stanje, ko so otroci doma že 75. dan, naj bi bili namreč krivi vsi drugi, le vlada ne, je v izjavi dejal podpredsednik SD-ja Jernej Pikalo.

Iz srečanja premierja s predstavniki vzgoje in izobraževanja je sklepati, da premier in zdravstvena stroka trenutno nista naklonjena skorajšnjemu odpiranju šol in vrtcev, saj se je epidemiološka slika po božično-novoletnih praznikih poslabšala. Bo pa vlada o tem po Janševih besedah odločala v četrtek. "Neučinkovite ukrepe je sprejemala vlada, ne pa epidemiološka stroka," je v izjavi za javnost poudaril nekdanji šolski minister Pikalo. Škarje in platno ima v rokah samo vlada in nihče drug, zato je sprevračanje odgovornost na druge po njegovi oceni zavržno.

Potreben je jasen načrt

Pozval je k pripravi jasnega načrta o odpiranju šol, ki naj vsebuje ukrepe in predvidi pomoč šolam, da se bodo lahko v naslednjih 10 dneh odprle na organiziran in usklajen način. Šolstvo je prevelik sistem, da bi se ga lahko upravljalo rokohitrsko, je posvaril. Vlada zdaj s svojim ravnanjem ustvarja zmedo in stisko, ker iz tedna v teden ni jasno, kaj bo sledilo. Kdo bo odgovarjal za vse psihosocialne stiske, ki so se nabrale, je vprašal.

Za slabšanje epidemioloških razmer naj bi bili krivi državljani, če pa bi se poslabšale v prihodnje, bi bile krive šole in učenci, a to ne drži, je poudaril. Vlada je imela namreč po njegovi oceni več kot dovolj časa, da "stvari pripravi drugače", medtem ko v 10 mesecih ni naredila nič, da bi omogočila varno vzgojo in izobraževanje. "Zdaj gre že za načrtno odrekanje pravice do izobraževanja," je prepričan.

Zakaj imajo cerkve, fitnesi in kazinoji prednost pred šolami?

"Težko je tudi razumeti, da vlada odpira cerkve in fitnese, celo kazinoji so bili odprti dlje od šol," je dejal Pikalo. Glede na to jih v SD-ju vedno bolj preveva misel, da to ni naključje, ampak načrtna politika vlade, ki želi populizem.

Spomnil je, da šole niso le prostor učenja, ampak imajo tudi socialno funkcijo. Medtem ko je v Sloveniji približno 13.000 otrok s posebnimi potrebami, jih je v torek šlo znova v šole le približno tretjina. Ostali pa so še vedno doma, ker hodijo v šole z rednimi programi, je pojasnil.

Na novinarsko vprašanje, ali je koalicija KUL-a naredila načrt za odpiranje šol, pa je odgovoril, da načrta sicer ne, je pa jasno povedala, da je cilj nadaljevanje izobraževanja v šolah ob upoštevanju vseh navodil in ob dodatnih finančnih ukrepih.

Nevarnost dodatnega razslojevanja populacije otrok in mladih

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so opozorili, da lahko ukrepi za obvladovanje epidemije covida-19 zahtevajo od otrok in mladih izjemen davek, tako na področju znanja kot čustvenega zdravja in socialnega razvoja. Zato predlagajo čimprejšnjo vključitev otrok in mladih v šolske in študijske procese "v živo".

Kot so sporočili iz Združenja za otroke in mladostniško psihiatrijo, ukrepi s področja izobraževanja, potrebni za obvladovanje epidemije, ogrožajo primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, kot tudi njihov socialni razvoj in duševno zdravje. Poleg tega izpostavljajo trajnim posledicam pomemben del otrok, ki šolanja na domu ne zmorejo ali so še posebej ogroženi.

"Raziskave v razvitih državah kažejo, da več kot 80 odstotkov mladih z duševnimi motnjami poroča o poslabšanju simptomov med epidemijo, še posebej samomorilnosti, skoraj 30 odstotkov pa v tem času ne more nikakor dostopati do potrebne pomoči, preostali vsaj na daljavo," so poudarili.

Kot so navedli, so izkušnje iz spomladanskega šolanja na daljavo opozorile na nevarnost dodatnega razslojevanja populacije otrok in mladih – na tiste, pri katerih se šolanje bolj ali malo manj uspešno nadaljuje, ter na pomemben del tistih, pri katerih šolanje na domu pomeni grožnjo dolgoročni šolski uspešnosti, bodisi zaradi nedostopnosti opreme in potrebnega delovnega okolja, bodisi zaradi nezmožnosti prilagoditve na nov način dela, slabšanja čustvenega zdravja ali osamljenosti. Vrzeli v šolskem delu, če bodo omejevalni ukrepi trajali, bodo ogrozile njihovo dolgoročno šolsko uspešnost, so opozorili.

Otroci so ob podaljševanju ukrepa šolanja na daljavo ogroženi tudi zaradi zmanjšanja telesne dejavnosti in povečanega časa za zasloni, posebej ranljiva skupina pa so tisti z avtističnimi in drugimi razvojnonevrološkimi motnjami. Raziskave opozarjajo, da otroci s šibko samopodobo, šibko vrstniško povezanostjo in znižanim razpoloženjem posegajo po zanje tveganih vsebinah na spletu in so ob podaljševanju časa na spletu dodatno ogroženi. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo pri vseh teh ranljivih skupinah težave še stopnjevale ob ponovni vrnitvi v šolo.

Nujna se jim zdi čimprejšnja vključitev otrok, mladostnikov in študentov v šolske in študijske procese "v živo". Ob tem med drugim predlagajo še dodatno podporo učiteljem za obravnavo novonastalih čustvenih, socialnih in učnih potreb otrok ter izboljšanje dostopnosti otrok in mladih do strokovne pomoči na področju duševnega zdravja.