Njihov poziv je odziv na sredno opozorilo Zavoda Radia Študent (RŠ), da v proračunu ŠOU-a za letos ni postavke za sofinanciranje RŠ-a.

Kot so v DNS-ju zapisali v pozivu, razumejo, da je tudi ŠOU izgubil pomemben vir prihodkov, vendar pa ga to, kot poudarjajo, "ne odvezuje odgovornosti, ki jo ima tako pravno kot moralno do zavodov, katerih ustanovitelj je". Kot so spomnili, ima Študentska organizacija kot ustanoviteljica prek sveta Zavoda Radia Študent zagotovljene pravice ustanovitelja, med drugim daje soglasje k imenovanju direktorja zavoda in mnenje k imenovanju odgovornega urednika.

Sorodna novica ŠOU grozi Radiu Študent s prekinitvijo financiranja

"Nevzdržno je, da bi ustanovitelj uveljavljal le pravice, ne pa sprejemal soodgovornosti za finančno stabilnost delovanja Radia Študent," so poudarili v novinarskem društvu, kjer so prepričani, da je nesprejemljivo tudi, da je ustanovitelj odločitev o prenehanju financiranja sprejel enostransko, brez pogovora in pogajanj s predstavniki Radia Študent.

Obenem poudarjajo, da gre tudi za nesorazmerno zmanjšanje sredstev, saj se je ŠOU odločil, da nekaterim zavodom omogoči financiranje, drugim pa ne. Na seji študentskega zbora naj bi bilo slišati nezadovoljstvo članov s poročanjem Radia Študent. Ob tem opozarjajo, da ima ustanovitelj prek svojih članov v organih upravljanja Radia Študent vzvode, da vpliva na delovanje radia, vsekakor pa financiranja ne more pogojevati z osebnimi ocenami članov študentskega zbora do posameznih uredniških odločitev.

Sorodna novica Radio Študent ali pol stoletja proaktivne radioaktivnosti

"Radio Študent je kulturna ikona, pomemben član slovenske medijske družine, valilnica novinarskih kadrov, izredno pomembna je tudi njegova izobraževalna vloga," so zapisali v DNS-ju in spomnili, da je nekdanja urednica njegovega znanstvenega uredništva Zarja Muršič prejemnica nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče poročanje o covidu-19.

V novinarskem društvu pričakujejo, "da bo ŠOU prepoznal pomen študentskega medija pod svojim okriljem, v katerega je vložil že veliko sredstev in ki nedvomno kot uspešna blagovna znamka prispeva tudi k njegovemu ugledu, ter zagotovil financiranje Radia Študent vsaj v lanskem obsegu". To bo po njihovih besedah minimum, ki mediju še omogoča preživetje in uspešno delovanje v javnem interesu. "To je tudi minimum, ki si ga Radio Študent od svoje ustanoviteljice zasluži," so prepričani.

ŠOU: Dokončna odločitev še ni bila sprejeta
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v svojem odzivu poudarila lastne negotove razmere, povezane z epidemijo; prizadelo jih bo občutno zmanjšanje sredstev. "Zelo nas žalosti, da so se prihodki organizacije znižali do te mere, da smo se prisiljeni pogovarjati o nadaljnjem financiranju posameznih zavodov družine ŠOU, med katere spada tudi Radio študent, ki v slovenskem medijskem prostoru zaradi svoje zgodovine nosi poseben pomen."

Primarni cilj organizacije je ohranitev osnovnih dejavnosti, verjamejo, obenem pa opozarjajo, da dokončna odločitev o finančnem načrtu za leto 2021 še ni bila sprejeta. "Pogovori z vodstvi posameznih zavodov in drugimi člani družine ŠOU v zvezi s slednjimi so še vedno v teku, zato ne želimo komentirati posledic odločitev, ki še niso bile dokončno sprejete. Vodstvo ŠOU se že od odločitve o zmanjšanjem financiranju vseskozi srečuje s predstavniki vseh zavodov in društev, tudi Radia Študent, in išče ustrezne rešitve."

ZRC SAZU: Dokončni rez v v eksistenco institucije bi bil nedopusten
Nad razmerami so zaskrbljeni tudi sodelavci in sodelavke Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki odločitev Študentskega zbora ŠOU, da iz proračuna za leto 2021 v celoti umakne postavko za njegovo delovanje, razumejo "kot zadnji korak v dolgoletni kontinuiteti zniževanja financiranja, zaradi katerega se Radio Študent le še z velikimi napori in odrekanji ohranja nad površjem".

Ker po njihovih besedah "tokrat ne gre le za nadvse problematične reze, temveč za poskus dokončnega reza v eksistenco institucije, ki je v simbolnem smislu že davno prerasla raven, ko bi o njenem preživetju smela odločati vsakokratna sestava Študentskega zbora, to odločitev obsojamo kot absolutno nedopustno", so poudarili v pismu.

Med raziskovalci ZRC SAZU so tudi številni nekdanji sodelavci Radia Študent, kar, kot pravijo, ni naključje. "Radio je vse od svojega nastanka ponujal tvorno platformo za intelektualni razvoj, pa tudi za krepitev družbene odgovornosti, angažiranosti in kolektivnega dela, ki jih lahko razumemo kot ključne predpostavke kakovostnega raziskovalnega dela," so zapisali.

Tudi v zadnjih letih se je Radio Študent kljub vsem finančnim težavam vzpostavil ne le kot eden najbolj prodornih in angažiranih, temveč tudi vsebinsko najkakovostnejših medijev, v katerem njegovi sodelavci na sami meji prostovoljstva uspevajo krpati luknje, ki so zaradi krčenja kadrov nastale v drugih, tudi največjih nacionalnih medijih, so zapisali v ZRC SAZU, kjer opozarjajo tudi na pomen radia za javno sfero v aktualni krizi.

"Raven poročanja o najnovejših znanstvenih dognanjih s področja epidemiologije, ki so tako bistvenega pomena tudi za naše vsakdanje ravnanje v tej kritični situaciji, je pogosto presegla raven, ki so jo dosegli številni, finančno vendarle mnogo bolj podprti mediji," so prepričani na ZRC SAZU.

Treba je zagotoviti stabilno financiranje
Menijo, da je "trenutek, ko je usoda Radia Študent nejasna, trenutek odločitve za odločevalce: v izbiri – ali s svojim ravnanjem zagotovijo nadaljnji obstoj kalilnice intelekta, družbene odgovornosti in družbenega angažmaja ali pa sami postanejo valilnica politike, katere cilj je uveljavljanje lastnih partikularnih interesov". Pozivajo k izbiri prve možnosti ter nato še k skupnemu razmisleku o zagotovitvi stabilnega financiranja. "Na srednji in dolgi rok lahko le to onemogoči skušnjave, da bi javni glas Radia Študent utišala slepota zasebne kapricioznosti," so sklenili javno pismo.