Da je šel zasavski orel na polno, je bilo takoj jasno. Prednost je v nekaj kilometrih spusta povečal za nekaj sekund, le nekaj zavojev pred padcem pa je v podobnem ovinku enkrat že rahlo zdrsnil, a se ujel in izpeljal zavoj. V naslednjem je pristal na tleh, a si hitro namestil verigo in z največjimi tekmeci nato v mirnejšem slogu prikolesaril do cilja.

Sorodna novica Roglič predal rdečo majico in po padcu še prigaran naskok pred glavnimi tekmeci

"Ni mu treba tvegati, zakaj toliko tvega?" sta se spraševala Eurosportova komentatorja pred padcem in po njem, ob njima pa najbrž tudi marsikateri kolesarski navijač.

Odgovor Primoža Rogliča v cilju je bil kratek, jasen in zgovoren: "No risk, no glory!" Brez tveganja ni uspeha!

Rogliča smo na lanski Dirki po Franciji videli v precej zadržani vlogi, kjer je preračunljivo pazil na tekmece, hranil moči in nikoli ni po nepotrebnem razmetaval vatov. Vse v imenu dolgega tritedenskega pekla in seveda rumenih pariških sanj. Igra se mu (tudi zaradi posledic padca na Dofineji, zaradi česar ni mogel trenirati kronometra) na koncu ni izšla. Ena od stvari, ki ga tako zaznamujejo, je analiza in reakcije na dirke, ki se niso končale po njegovih željah.

Vse to je vodilo v naslednji korak, po katerem je Roglič postal še bolj lačen uspeha in tekmecem niti slučajno ni prepuščal zmag. Lanska Vuelta je bila kronski dokaz, njegove štiri etapne zmage na štiri različne načine kažejo tako na njegovo vsestranskost in nadarjenost kot osredotočenost na zmage. Ta pristop mu je ne nazadnje tudi pomagal h končni zmagi, ki jo je dobil prav na račun zmag in bonifikacijskih sekund.

Jasno je bilo, da torkov napad na Puerto de Almachar ne bi v nobenem primeru prinesel dokončne prednosti. Morda približno 20 sekund, kolikor jih je imel na vrhu, morda deset sekund več, morda bi ga prva skupina zasledovalcev s složno vožnjo celo ujela. Nikoli ne bomo vedeli.

Primož Roglič je s svojo potezo tekmecem poslal jasno sporočilo, da je kljub izgubljeni rdeči majici trenutno najmočnejši v karavani, hkrati pa, da je sposoben prilagajati svoje načrte in se med etapo odločiti za napad. Nepredvidljivost in prilagajanje taktike sta brez dvoma korak naprej.