Pogovor je tekel tudi o tujih filmih in nadaljevankah, ki jih je treba gledati, ter kakopak o Sherlocku Holmesu, inšpektorju Vrenku in Tarasu Birsi.

Vabljeni k poslušanju podkasta PodKino:

Aljoša Harlamov, ki dela kot knjižni urednik pri Cankarjevi založbi, sodi med največje ljubitelje in poznavalce žanrske fikcije na domačih tleh. Njegova strast do vsega žanrskega se je začela v ranem otroštvu. Prvi detektiv, ki ga je osvojil, je bil seveda Sherlock Holmes, junak Arthurja Conana Doyla. Sočasno je rad prebiral Naočnika in očalnika Leopolda Suhodolčana. Pravi, da je mladinska žanrska literatura pri nas še vedno bolje sprejeta kot žanrsko leposlovje za odrasle. A tudi to se počasi spreminja.

K prepoznavnosti in priljubljenosti slovenskih kriminalk prispevajo uspešne ekranizacije. Klasična televizija je kljub konkurenci pretočnih platform in drugih oblik uživanja avdiovizualnih vsebin še vedno odmeven medij, ki lahko oblikuje nove trende v svojem neposrednem kulturnem okolju. Nadaljevanki Jezero in Inšpektor Vrenko, ki sta lani oziroma letos nastali v produkciji RTV Slovenija, sta že pospešili prodajo (in produkcijo novih) knjig. S tem pa slovenske bralke in bralce spomnili na bogat seznam izvrstnih domačih pisk in piscev žanrske fikcije.

Od poznavalca žanrske literature smo hoteli vedeti vse o privlačnosti detektivk. Je v fascinaciji nad kriminalkami nekaj voajerskega? Zakaj nas tako privlači detektivski postopek? Se v koronakrizi morebiti še raje zatekamo k temu žanru, ker nas tolaži razrešitev (tudi najbolj zagonetnih, izgubljenih, brezupnih) primerov, družbenih in psiholoških konfliktov? Razrešitev primera je namreč ključna in redkokdaj prekršena zapoved žanra.

Srečni konec zanesljivo ni vse, kar nas (v dobrem in slabem) privlači pri kriminalkah. V 180 letih obstoja žanra (Umori v ulici Morgue Edgarja Allana Poeja iz leta 1841 veljajo za prvo detektivsko zgodbo) so največ uspeha poželi prav obrati in kršitve njegovih klasičnih formul. Pogosto bolj kot genialno detektivko ali detektiva občudujemo zločinko, zločinca, ali pa se osredotočamo na idejne razsežnosti zločina. Kaj se dogaja v glavah zločincev? Alfred Hitchcock je posnel mojstrovino Vrv (1948) – gre za enega najljubših filmov Aljoše Harlamova – v katerem mladeniča v imenu intelektualnega preizkusa storita (oziroma poskušata storiti) popolni umor. Gre za umor brez motiva, za njun poskus nadčloveškega preseganja morale.

Številni sodobni "krimiči", kot jim pravimo v slengu, raje kot umore obravnavajo posilstva, patriarhat, korupcijo, ksenofobijo. Vstopili smo v novo dobo, ko avtorji zločine posameznikov obsojajo precej manj kot družbene zločine, za katere krivdo in odgovornost nosijo tradicionalne institucije ali pa veliki akterji v kapitalizmu.

Presenetljivo veliko število kriminalk ima socialistične tone. Hlastno navijamo za "robinhoodovske" zločince, ki kradejo bogatim in dajejo revnim ter popravljajo družbene krivice. Žrtev ni nujno nedolžna, storilec ni nujno nosilec zla. Bi se vam zasmilil umorjeni bogataš, ki je pred smrtjo lastnoročno povzročil izgubo zaposlitev 20.000 delavcev ter uničil na tisoče nedolžnih življenj? Trend kriminalk je, da se vse bolj eksplicitno ukvarjajo s kritiko surovih in ciničnih metod sodobnega kapitalizma.

Današnji svet je idealno okolje za pisanje in uživanje kriminalk. Najboljše kriminalke pa so za Aljošo Harlamova prav tiste, ki ne moralizirajo o posamezniku, pač pa s prstom pokažejo na družbeno okolje: na razredne razlike, pokvarjeno policijo, sodstvo, korporacije, banke, farmacijo ali politiko, na podtalne družbene konflikte, ki jih razkrijejo šele zločini.

Kriminalke na naših sporedih

Kriminalke in detektivke so – zlasti v obliki nadaljevank in nanizank – tradicionalna stalnica vsakega televizijskega sporeda. Težko si je zamisliti televizijski program brez, denimo, Umorov na podeželju. Ta in zajetno število drugih sijajnih naslovov se je v preteklih letih zvrstilo tudi na programih TV SLO: recimo novi Sherlock z Benedictom Cumberbatchem in vrhunska britanska detektivska serija Broadchurch. Angleži so v tem žanru pregovorno najboljši, saj imajo talent, da zločine obravnavajo z eleganco in občutkom za razredne razlike. Seveda pa je primat nad žanrom v zadnjih letih prevzelo skandinavsko območje.

Kaj pa domači program? Spomnimo na Suhodolčanovo mladinsko detektivko Naočnik in očalnik, ki jo je RTV Ljubljana ekranizirala leta 1971. Produkcija kriminalk se je v zadnjem desetletju okrepila in prinesla uspešne naslove v produkciji RTV Slovenija: Življenje Tomaža Kajzerja, Ekipa Bled, V imenu ljudstva in Jezero.

Domači igrani program Televizije Slovenije letos napoveduje "nadaljevanje" Jezera (zgodb Tarasa Birse, posnetih po drugem in tretjem romanu Tadeja Goloba) ter drugi sezoni serij V imenu ljudstva in Življenje Tomaža Kajzerja.

Uredništvo tujih oddaj pa bo v letu 2021 iz sveta uvozilo premiere naslednjih kriminalističnih televizijskih naslovov: Tanek led, The Devils, The Capture in Bloodlands.

Primeri inšpektorja Vrenka – nedelja, 20.00, TV SLO 1

Najnovejša slovenska detektivska nadaljevanka, po gledanosti sodeč še bolj priljubljena kot Jezero, je v polnem zagonu. Značilnost, ki odlikuje tako izvirne knjižne predloge Avgusta Demšarja kot tudi ekranizacijo, je postavitev klasičnih elementov detektivskega žanra v slovensko okolje. Zgodba je postavljena v Maribor, zlasti v knjigah pa je avtor nadgradil zgodbe o reševanju zločinov s kritično obravnavo problemov slovenske družbe: homofobije, ksenobofije in družbenih razlik.

Koristolovec – torek, 20.00, TV SLO 1

Ob torkih zvečer je mogoče ujeti napeto psihološko kriminalko Koristolovec z Julio Ormond v vlogi 60-letne bogatašinje, ki se zaljubi v 30 let mlajšega (obubožanega) zapeljivca. Njeni otroci in nekdanji mož ne odobravajo zveze, saj slutijo, da se mamin novi partner peha za njenim (in njihovim) bogastvom. Nadaljevanka gradi na ozračju nezaupanja, ki pesti glavno junakinjo v odnosu do toksičnih moških v njeni bližini: razvajenega in nehvaležnega sina, nasilnega in avtoritarnega nekdanjega moža ter trenutnega sumljivega partnerja. Zdi se, da jo vsi ti ljudje, ki bi ji morali izkazovati ljubezen, vidijo le kot orodje za doseganje svojih sebičnih ciljev.

Neustrašna – sobota, 21.40, TV SLO 1

Napeta britanska nadaljevanka govori o neustrašni odvetnici in hrabri borki za človekove pravice. Triler žonglira z vrsto družbeno-političnih problematik: begunstvom, človekovimi pravicami, terorizmom, ksenofobijo, političnimi zarotami in zlorabo oblasti. Oboževalce kriminalk lahko prepriča že ime scenarista, saj se je Patrick Harbinson pred Neustrašno podpisal pod scenarije zdaj že legendarnih televizijskih naslovov 24 in Domovina (Homeland).

Tanek led – od 13. februarja, sobota, 21.40, TV SLO 1

Okoljski triler v koprodukciji Švedske, Islandije in Francije je velikopotezen, drzen in odkrito političen, saj obravnava podnebne spremembe, izkoriščanje naravnih virov in kriminal velikih akterjev, denimo državnih vlad, v mednarodni politiki. Junakinja je švedska zunanja ministrica, po stroki klimatologinja, ki ji strežejo po življenju, ker zagovarja prepoved nadaljnjega črpanja nafte na Arktiki. Čaka nas osem epizod.

The Devils – od 10. aprila, sobota, 21.40, TV SLO 1

Patrick Dempsey nastopi kot demon (in bog) sodobnega kapitalizma, na fotografiji ga vidimo v njegovi cerkvi: newyorški investicijski banki. Prva epizoda zloščene italijansko-ameriške kriminalke prihaja na spored aprila. Od nadaljevanke je pričakovati, da drugače kot kritično ne bo mogla govoriti o svetu finančnega trgovanja. Njen adut je mednarodna igralska zasedba, v njej so poleg omenjenega ameriškega zvezdnika tudi Alessandro Borghi, Laia Costa, Kasia Smutniak in Lars Mikkelsen.

Leninov park in Dolina rož, 2021, TV SLO 1

S priljubljenim Jezerom se je lani na malih zaslonih po modelu skandinavskega noirja izklesal tudi prvi elegantni primerek v žanru "slovenskega noirja", ki ga bolj kot klasični žanrski elementi zanimajo psihološki profili likov, ciničen detektiv, mračno ozračje, politična aktualnost, pesimizem, pa tudi iskrivi, cinični dialogi. Kot marsikatera avdiovizualna adaptacija je imela tudi ta učinek katalizatorja prodaje in potrošnje knjig. Ni prvič, da ima televizija blagodejne učinke na knjižno-založniški sektor, takšne produkcije lahko oživijo celotne žanre in ustvarjajo nove trende. Nadaljevanje Jezera, ki naj bi ga snemali letos, prinaša adaptacijo še dveh romanov Tadeja Goloba: Leninovega parka in Doline rož.