Vlada, ki še vedno ni podala soglasja k objavi razpisa za študij v prihodnjem študijskem letu, se je popoldne sešla s predstavniki visokošolskih zavodov in gospodarstva. Predstavniki vlade so predstavili podatke o brezposelnosti in potrebah po delavcih na različnih področjih, rektorji pa so se strinjali, da je strateška razprava nujna, vendar zaradi tega ne bi smeli zadrževati vpisa in s tem v negotovost spravljati dijakov zadnjih letnikov.

V oddaji Odmevi je gostoval rektor ljubljanske univerze Igor Papič, z njim se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

So bili pogovori uspešni? Ste dobili zagotovilo, da bo vpis stekel?
Neposrednega ne, mogoče posredno. Vsekakor bomo pristopili k organizaciji informativnih dnevov. Predvidevam, da bomo rektorji javnih univerz deležni določenih očitkov, da smo služili promociji zasebnim zavodom, ampak naj spomnim na bistvo težave. Z zakasnitvijo podaje soglasja k razpisnim pogojem smo dejansko primarno ogrozili naše dijake, mogoče ne v smislu dejanske izvedbe, izpostavili pa smo jih dodatnemu pritisku, ko se tako ali tako šolajo od doma, ko razmišljajo, kako se bodo pripravili na maturo. To resnično ni bilo potrebno. Sam se vsekakor strinjam, da so potrebni razgovori, ampak ta trenutek se pogovarjamo pet čez dvanajsto, ne pet do dvanajstih. Podpiramo razpravo, ampak ne na ta način, še posebej, ker imamo za talca mlado generacijo.

Ste tako razumeli ta sestanek, kot promocijo zasebnih visokošolskih zavodov?
Zagotovo bodo takšni očitki.

Slišali smo precej podatkov, tudi posredne očitke, da so javni visokošolski zavodi izgubili stik z realnostjo oz. potrebami gospodarstva. Kako odgovarjate?
Mogoče še stavek o javnih visokošolskih zavodih. Izhajam iz stališča, da je to osnova in hrbtenica visokošolskega sistema, ki se dopolnjuje s koncesijami. To zagotovilo sem dobil tudi od naše ministrice. Sodelovanje javnih visokošolskih zavodov in gospodarstva je odvisno od fakultete in področja. Sam prihajam s področja tehnike in večkrat sem že rekel, da na naši fakulteti za elektrotehniko včasih razmišljamo, da preveč sodelujemo z gospodarstvom. Odvisno od področja, a takšni stiki obstajajo. S predsednikom GZS-ja smo podpisali določena pisma, deklaracije o skupnem nastopu pri izhodu iz krize itd. Po mojem prepričanju so takšni očitki neupravičeni.

Premier je opozarjal: zdravnikov ni, odhajajo v tujino. Premalo osebja je v zdravstvenih zavodih …
Prav o tej problematiki sem govoril na srečanju. Pozitivno je to, da je interes za študij medicine zelo velik, težave pa so pri izvedbi – prostorske, kadrovske, status profesorjev na medicinski fakulteti v primerjavi z zdravniki v kliničnem centru. Vse to so težave, ki jih moramo rešiti, in vesel sem, če sem dobro razumel premierja, da se bomo resno lotili teh težav in bomo področje vpisa na medicinski fakulteti – obe, ne samo našo, pač pa tudi mariborsko – začeli učinkovito reševati.

Se pravi, ste se dogovorili, da vendarle konkretni koraki bodo. Kaj pričakujete od države?
Če govorim o področju medicine, je bila že pred pol leta sklicana delovna skupina, v kateri so natančno analizirali, katere težave imamo na področju medicine, zdravstva. Natančno vedo, da ne gre samo za finance, ne gre samo za pomanjkanje prostora, pač pa tudi za cel kup organizacijskih stvari, ki jih lahko začnemo reševati. Prepričan sem, da se da rešiti število vpisanih oz. ga povečati. Kot sem rekel na posvetu, zelo preprosto, lahko gremo s 150 na 300 vpisnih mest, samo novo medicinsko fakulteto moramo zgraditi in to, predvidevam, lahko naredimo v petih letih.

Je težava tudi denar? Omenili ste, da so asistenti preslabo plačani. Boste predlagali, da se vas izvzame iz javnega plačnega sistema?
Ta razprava o izhodu iz javnega plačnega sistema je izredno občutljiva. Najprej bi rad videl, kaj je alternativa, preden navdušeno skočimo v nekaj, me zanima, kaj se bo zgodilo. Slišal sem izjave, da lahko izstopimo iz sistema, ampak obseg financ bo ostal enak. Kaj to pomeni? Da bomo nekomu vzeli in dali drugemu? To zame ni nobena rešitev.

Zakaj ste predlagali, da bi se posveta udeležili tudi sindikati in študentske organizacije?
Zato ker smo v javnem šolstvu trije deležniki – vodstva univerz, zaposleni, ki jih zastopajo sindikati, in študentska organizacija. To je samoumevno. Mi nastopamo skupaj in sem pričakoval, da bi morali biti povabljeni tudi oni. (Vladnega) odziva na to ni bilo.

Kako naprej? Se boste še srečevali?
Sklep srečanja je ta, da je to začetek nečesa. Če bomo učinkovito začeli reševati težave, sem seveda pripravljen sodelovati pri tem ne glede na številne očitke.

Pričakujete, da bo vlada podprla začetek vpisa?
To je izhodiščno pričakovanje. Naj poudarim, da vlada nadaljuje sejo in da pričakujem soglasje še danes.