Okužbe po dnevih:
V nedeljo se je v bolnišnicah zdravilo 584 ljudi s covidom-19, na intenzivni negi 104. Iz bolnišnic so jih odpustili 13, je sporočila vlada. S covidom-19 je umrlo osem bolnikov.
V nedeljo je bilo opravljenih 1428 PCR-testov, pozitivnih primerov je bilo 247, kar je malce več kot v nedeljo teden poprej (244).
Opravljenih je bilo tudi 8551 HAT- oziroma hitrih testov. Pozitivni primeri se dodatno potrjujejo s PCR-testi.
Aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom je zdaj v Sloveniji 11.032, kažejo podatki sledilnika za covid.
V državo je prispelo 22.230 novih odmerkov Pfizerjevega cepiva, so povedali na vladni novinarski konferenci.
Bratuša: Razmere resnično niso tako stabilne
Sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev znaša 248. Najvišjo sedemdnevno incidenco imajo v obalno-kraški regiji, kjer znaša 400,4.
Štirinajstdnevno povprečje števila potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev znaša 522,1. Najvišjo štirinajstdnevno incidenco imajo prav tako v obalno-kraški regiji, kjer to število znaša 744,4.
Višjo štirinajstdnevno incidenco v Evropi zaznavajo le v Španiji, na Češkem, Portugalskem in v Latviji, je podatke evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) navedla Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco. "Razmere v Sloveniji resnično niso tako stabilne, kot bi si želeli," je dodala.
Bratuša je opozorila, da so med regijami z najvišjo incidenco prav regije, kjer se danes začenjajo šolske počitnice. Pozvala je k doslednemu spoštovanju ukrepov proti širjenju koronavirusa.
Nekoliko se je povečalo število ljudi, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo zaradi covida-19. Bolnišnično zdravljenje je namreč v nedeljo potrebovalo 18 bolnikov več kot dan prej, dva več pa sta potrebovala intenzivno nego.
Skupaj je bilo v nedeljo v bolnišnice sprejetih 39 bolnikov, v soboto pa 25. Iz bolnišnic je bilo v nedeljo odpuščenih 13 bolnikov, v soboto pa so odpustili 31 bolnikov, je navedla Bratuša.
Kakšne so napovedi IJS-ja?
Za prehod v rumeno epidemično fazo mora biti hospitaliziranih manj kot 500 covidnih bolnikov, kar bi lahko po napovedih IJS-ja dosegli v soboto, ter povprečje manj kot 600 dnevno potrjenih okužb z novim koronavirusom v enem tednu. To merilo pa bi ob trenutnem reprodukcijskem številu, ki kaže, na koliko ljudi okužbo prenese en okuženi z novim koronavirusom, dosegli 13. maja, je poročal STA.
Rumena faza predvideva, da bi se v šole vrnili preostali razredi srednjih šol, v živo bi znova stekla predavanja na fakultetah, za vse bi se odprli dijaških in študentski domovi, odprle bi se preostale servisne dejavnosti, odpravili bi prepoved gibanja ponoči.
Na IJS-ju tudi navajajo, da bi lahko nova, bolj kužna različica novega koronavirusa postala dominantna konec aprila in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas nove različice v trenutnih pogojih je približno 10 dni, so pa negotovosti teh ocen velike, so še navedli.
Državna sekretarka: Pomembno je, da se ne sprostimo preveč
Za nami je prvi konec tedna, ko so bile sproščene omejitve na občine. Številni so se tako odpravili na turistične kraje, "kjer je bilo zaznati veliko število obiskovalcev", je na novinarski konferenci dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte in dodala, da je bila konec tedna velika gneča tudi v nakupovalnih središčih, pri tem pa opomnila, da je pri sproščanju zaščitnih ukrepov pomembno, "da se ne sprostimo preveč" oziroma da še naprej upoštevamo zaščitne ukrepe.
"Premišljeno izbirajmo svoje cilje za izlet po Sloveniji," je svetovala in dodala, da ima država veliko lepih krajev in da je bolje izbrati takšnega, "ki ni tako turistično obljuden".
Pomembno je tudi dosledno upoštevati samozaščitne ukrepe v nakupovalnih središčih, je spomnila in svetovala, da nakupe opravimo hitro in brez nepotrebnega zadrževanja v trgovinah.
"Smo pa izredno veseli, da se razmere izboljšujejo v bolnišnicah. Kot ste lahko slišali v uvodu novinarske konference, se število hospitaliziranih zmanjšuje oz. rahlo niža, prav tako smo veseli, da se število umrlih iz dneva v dan manjša," je navedla in dodala, da so zato na ministrstvu pripravili izhodno strategijo za covidne bolnike.
"Veste, da je bila v drugem valu Slovenija poklicana k temu, da ima enotno slovensko covidbolnišnico, za kar je bila pripravljena strategija, zdaj, ko sproščamo število posteljnih kapacitet, pa uvajamo novo strategijo," je pojasnila. Dodala je, da bo še vedno mogoče, "zdaj, ko bomo šli korak navzdol", ob neugodnem poteku epidemije stopiti korak nazaj.
Podrobneje o strategiji spodaj. Med drugim Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici.
"Zdravstveni sistem se bo torej postopno začel ukvarjati z rednim programom. Vsak lahko s preventivnim obnašanjem in doslednim upoštevanjem priporočil NIJZ-ja pripomore, da bo naše zdravstvo ponovno lahko normalno delovalo," je še dodala.
Glede hitrega testiranja pa je dejala, da to brez večjih zapletov poteka po vsej Sloveniji, tekoče, prilagodili so se lokalnemu okolju. Glede na potrebe pa je ministrstvo za zdravje že prejšnji teden ‒ tudi v evropskem prostoru ‒ objavilo javno naročilo za milijon hitrih testov. Rok za prijave je 10. marec.
Dokazovanje prebolelosti s protitelesi?
Strokovna skupina je po besedah Alenke Forte "zelo zadržana oziroma ima odklonilno mnenje" do dokazovanja prebolelosti s prisotnostjo protiteles. Prisotnost še ne pomeni, da je posameznik z njimi zaščiten. Lahko je namreč covid-19 prebolel marca lani z blagimi simptomi. "Velja, da je zaščita po preboleli bolezni do 6 mesecev, zato ta protitelesa niso ustrezen kazalnik, da je nekdo zaščiten."
Tedensko usklajevanje podatkov o umrlih
Po podatkih ministrstva za zdravje je umrlo že 4035 covidnih bolnikov. To število je sicer za okoli 250 večje od tistega, ki bi ga dobili s seštevanjem vsakodnevnih vladnih poročil. Med podatki o skupnem številu smrti bolnikov s covidom-19 vlade oz. ministrstva za zdravje in NIJZ-ja je bilo v preteklosti opaziti večja odstopanja, kar je bila posledica več dejavnikov. Vlada namreč dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane. Ti podatki prikazujejo smrti v zadnjih 24 urah in gre za preliminarne podatke.
Tudi NIJZ dobiva podatke o umrlih od bolnišnic in DSO-jev, ki so uradni in končni, a pri poročanju se pojavljajo velike zamude, tudi do meseca in pol. V tabelo o umrlih NIJZ umešča podatke za nazaj pod pravi dan, torej ko je posameznik umrl. Poleg tega pa NIJZ med umrle s covidom-19 šteje tudi vse, ki so umrli v 28 dneh po potrjeni okužbi z novim koronavirusom, pri čemer se naslanja tudi na podatke iz centralnega registra prebivalstva.
Ministrstvo za zdravje je pred dvema tednoma uskladilo svoje podatke s podatki NIJZ-ja, tako je med 7. in 8. februarjem viden opazen skok, ko so vladno število umrlih "uskladili" za 257 ljudi. Kot navajajo pri sledilniku za covid-19, so na ministrstvu pojasnili, da bodo redno tedensko izvajali uskladitev evidence s podatki NIJZ-ja, saj so "evidence NIJZ-ja edine uradne za območje celotne Slovenije, saj so jim dolžni poročati vsi izvajalci".
Pri sledilniku trdijo, da je ta uskladitev posledica nerazumevanja narave podatkov in s podatkovnega vidika zgrešena, na kar so tudi opozorili pristojne na ministrstvu. Kot opozarjajo pri sledilniku, so v podatke o številu smrti NIJZ-ja in vlade v veliki meri zajete iste smrti, a se ne prekrivajo popolnoma. Vladne številke na primer ne zajemajo ljudi, ki so zaradi covida-19 umrli doma, ali pa ljudi, ki so v bolnišnicah ali domovih za starejše občane umrli zaradi drugih vzrokov (na necovidnih oddelkih), a so covid-19 preboleli v 28 dneh pred smrtjo. Po drugi strani pa NIJZ-jeve številke ne zajemajo ljudi, ki so v bolnišnici ali domu za starejše občane umrli zaradi posledic covida-19, a več kot 28 dni po potrjeni okužbi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje