"Nisem epidemiolog, tudi ne zdravnik. Lahko pa z mesta, ki ga trenutno zasedam, ocenim, da je ta policijska ura, kot ste jo poimenovali novinarji, ali epidemiološka ura, kot sem jo imenoval sam, precej pripomogla k temu, da se je stvar začela izboljševati. Prepričan sem, da če epidemiološka ura ne bi veljala, bi bilo posebej zaradi zasebnih druženj stanje precej slabše. Seveda je nemogoče hipotetično izmeriti nekaj, česar ni. Ker epidemiološka ura je, to pomeni, da je stanje boljše," je konec februarja na vladni novinarski konferenci podaljšanje t. i. policijske ure, ki je v Sloveniji v veljavi že več kot tretjino leta, pojasnjeval minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Ob tem je navajal, da imajo policijsko uro tudi številne druge države. Toda Slovenija je država EU-ja, ki ima najdlje trajajočo prepoved gibanja ponoči, čeprav njene uvedbe ni predlagala zdravstvena oz. epidemiološka stroka. Tako kot pri številnih drugih ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusne bolezni 19 je šlo za politično oz. vladno odločitev.

Kot je pred časom navajal portal Necenzurirano, naj bi se za uvedbo policijske ure odločili na podlagi študije, ki je dokazovala uspešnost uvedbe policijske ure v delu EU-ja, ki je na drugi celini. Natančneje v Južni Ameriki, v Francoski Gvajani.

Policijska ura ni edini protikoronski ukrep, ki močno posega v temeljne človekove pravice, kot je svoboda gibanja. Številni ukrepi in odloki so bili podani tudi v presojo ustavnemu sodišču. Toda ustavni sodniki so, kar zadeva omejevanje svobode gibanja, za zdaj presodili le, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije covida-19 ni bila v neskladju z ustavo.

Strogi ukrepi, ki so delovali le v prvem valu

Slovenija je za preprečevanje epidemije covida-19 sprejela številne ukrepe, ki so bili med strožjimi glede na primerjavo z drugimi EU-državami. Prvi ukrepi so bili sprejeti 12. marca, ko je nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi povečane nevarnosti širjenja novega koronavirusa podpisal odredbo o razglasitvi epidemije.

Ukinjeni so bili dogodki z več kot 500 ljudmi, najprej v dvoranah, nato še na prostem. V zdravstvenih ustanovah so prekinili izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev. Odpovedana so bila vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo, kjer je bilo lani pozimi največje žarišče koronavirusa v Evropi, so zaprli za večino prometa.

Skoraj sočasno z razglasitvijo epidemije je vodenje države prevzela vlada Janeza Janše, ki je na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki omogoča prepoved oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, takoj sprejela nove ukrepe oz. odloke ter zaprla vse vzgojno-izobraževalne ustanove in nenujne prodajalne z izjemo trgovin z živili, lekarn, bencinskih servisov, bank, pošt in trafik.

Ukinjen je bil javni prevoz, bolnišnice so opravljale le storitve s stopnjo nujno ali zelo hitro z izjemo onkologije in obravnave nosečnic. Delo so zaustavila sodišča in številna podjetja po državi, ranljivim skupinam je bil dodeljen poseben časovni pas za obisk trgovin.

Konec marca je vlada uvedla nove strožje ukrepe, s katerimi je začasno omejila gibanje le na občino stalnega ali začasnega prebivališča z nekaterimi izjemami, kot je bila pot v službo ali dostop do lekarn ali zdravnika, če ga ni bilo v občini bivanja.

Slovenija je bila ena prvih držav v EU-ju, ki je maja razglasila konec epidemije. Med prvim in drugim valom so se tako sprostili številni ukrepi. Vendar je vlada še vedno budno pazila, da ne bi bilo množičnih zbiranj, saj so bile v veljavi omejitve glede dogodkov tudi na prostem, gostinski lokali niso smeli delovati pozno v noč, zaprti so ostali nočni klubi.

Ukrepi so se znova precej zaostrili, ko je na začetku jeseni začelo znova naraščati število okužb. Med drugim je bila vnovič uvedena obvezna uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih, omejili so delovni čas gostinskih obratov, zbiranje na javnih mestih in dejavnosti v zaprtih prostorih ...

Drugi val in še strožji ukrepi

Vlada je 18. oktobra znova, za mesec dni, razglasila epidemijo, ki je trenutno, eno leto od prve razglasitve epidemije, še vedno v veljavi.
Takoj po razglasitvi epidemije je bila prvič po drugi svetovni vojni v Sloveniji uvedena policijska ura (od 21.00 do 6.00). Vlada je nato še začasno ukinila javni promet, prepovedala vsakršno druženje na prostem, prodajo življenjsko nenujnih izdelkov v trgovinah, prehod med občinami ...

Strogi ukrepi so veljali vse do konca decembra, saj število okuženih ni upadlo, slovenski zdravstveni sistem pa je bil na robu zmogljivosti zaradi velikega števila bolnikov s covidom-19, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo.

Vlada je kot pomoč najbolj prizadetim sprejemala tako imenovane protikoronske zakonske svežnje za omilitev posledic (PKP-je), s katerimi je denimo sofinancirala ukrepe, kot so čakanje na delo, subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, delno kritje fiksnih stroškov podjetij …

V okviru PKP-jev pa je bil okrepljen tudi nadzorni aparat nad izvajanjem vladnih odlokov, v katerega je bila vključena več kot tisočnija inšpektorjev različnih inšpektoratov. Dodatne pristojnosti pa so podeljene tudi policiji, ki poleg običajnih nalog opravlja tudi nadzor kršitev, kot so odlok o prepovedi zbiranja, prehajanju občinskih meja, policijska ura ...

Kazni za kršitve protikoronskih ukrepov so po mnenju številnih pravnih strokovnjakov vse prej kot sorazmerne. Globa po zakonu o nalezljivih boleznih znaša od 400 do 4000 evrov za vsako posamezno kršitev.

"Če ste torej med 21. in 6. uro zunaj v skupini več kot šestih ljudi in pri tem ne nosite maske, so to tri kršitve in posledično tri globe v skupni vrednosti 1200 evrov. Če ste poleg tega še zunaj regije oz. zdaj zunaj občine stalnega bivališča, znese to še dodatnih 400 evrov. Neupravičeni nočni izleti vas v tem času lahko zelo drago stanejo," je na eni izmed vladnih novinarskih konferenc razložila Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata.

Toplo-hladna vladna vojna proti protestnikom

Spomladi so se v večjih slovenskih krajih, najbolj množično v prestolnici, začeli protesti. Ker je bilo prepovedano zbiranje več ljudi, je potekalo množično protestno kolesarjenje, kar je represivni državni aparat še nekako toleriral, globe in drugo kaznovanje protestnikov so bili redkejši. Tudi vladne navedbe, da so protesti lahko veliko tveganje za okužbe z novim koronavirusom, niso dobile potrditve v morebitnem drastičnem porastu okužb.

Peti protikoronski zakon (PKP 5) je policistom določil dodatna pooblastila po zakonu o nalezljivih ukrepih. Začelo se je sankcioniranje vsakršnih protestnikov, tudi če so zgolj prebirali ustavo ali s kredo po asfaltu pisali protivladna gesla. Prekršek je že sprehod s protivladnim napisom na dežniku ali hupanje v avtomobilu pred DZ-jem.

Sproščanje ukrepov, protesti prepovedani

Vlada je po nekaj mučnih mesecih, ko je število novih okužb iz dneva v dan stagniralo, decembra naredila prvi načrt sproščanja ukrepov, ki jih je nekoliko zrahljala v času božično-novoletnih praznikov, ko je dovolila prehod občinskih meja, omogočila zbiranje v zelo omejenem obsegu in dala zeleno luč za zagon nekaterih storitev, denimo frizerjev ...

Slovenija je februarja prešla v t. i. oranžno fazo in sproščene so bile še nekatere storitve in dejavnosti, znova pa je na javnih površinah dovoljeno zbiranje do 10 ljudi.

Zbiranje oseb pa si vlada oz. za odlok pristojno ministrstvo razlaga po lastnih željah. Druženje skupinic je dovoljeno, protesti proti vladi še naprej prepovedani.

"Skupina do 10 ljudi se lahko skupaj zbere na določenem območju, vendar ne z namenom samega shoda. Ne glede na to, ali gre za shod kot obliko protesta ali za kakšne druge shode," je ob ponovnem sproščanju omejitev gibanja pojasnil namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

Kazni tudi za uživanje hrane na prostem

Policija vsakršne proteste dosledno kaznuje – ali gre za proteste taksistov ali pa srednješolcev, ki si želijo nazaj v šolo.

Po protestu dijakov v Mariboru je policija zoper mladoletne dijake podala obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Mariboru, saj naj bi dijaki z zbiranjem ogrožali javno zdravje oseb v Sloveniji, čeprav so nosili zaščitne maske in držali razdaljo.

Na drugi strani pa dolge gneče za obvezna testiranja ali v vrstah pred trgovinami, denimo za krofe v času pusta, organe pregona ali inšpekcijske službe puščajo ravnodušne.

Policisti in pred PKP-jem 5 pristojni inšpektor pa niso kaznovali le protestnikov. Med bolj izpostavljenimi primeri je bila kazen staršem, ki so na sprehodu z otrokom sredi Kranja jedli rogljiček in pri tem niso nosili maske lani oktobra, ko je bila zapovedana uporaba zaščitnih mask na prostem.

Ali pa novembrski primer raznašalca hrane, ki je na stopnicah frančiškanske cerkve malical burek. Policisti so ga oglobili zaradi neuporabe maske na javnem kraju.

Zdrs državljanskih svoboščin

Slovenija spada med 11 držav, kjer so v letu 2020 državljanske svoboščine najbolj nazadovale, je lani ugotavljalo poročilo mednarodne organizacije CIVICUS.

Na kršitve oz. čezmerne vladne posege v temeljne človekove pravice, kot je svoboda gibanja, so v Sloveniji v glavnem opozarjale nevladne organizacije kot tudi pravni strokovnjaki, ki so objavljali pravna mnenja, v katerih so argumentirano podvomili o pravni ustreznosti ukrepov glede na zapisano v zakonu o nalezljivih boleznih, ki je osnova za večino vladnih ukrepov in odlokov.

Ustanovljena je bila tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, v katero so se povezali nevladne organizacije in nekateri odvetniki. Cilj nevladnikov in odvetnikov je nuditi pravne nasvete oziroma pravno pomoč oglobljenim zaradi kršitev spornih vladnih odlokov.

Zadnji primer je pravna pomoč mladoletnim mariborskim dijakom, ki so jim bile izrečene kazni in sodni pozivi zaradi protesta, s katerim so izražali želje po vrnitvi v šole. Na začetku marca pa so tudi vložili pobudo za oceno ustavnosti odloka o prepovedi zbiranja.

Ležernost sodnih mlinov ustavnega sodišča

Na ustavno sodišče so bile podane številne pobude za presojo več vladnih odlokov za zajezitev širjenja novega koronavirusa na ustavnem sodišču. Vendar prav veliko odločitev glede protikoronskih odlokov ustavno sodišče (še) ni sprejelo.

Sredi septembra je presodilo, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije covida-19 ni bila v neskladju z ustavo.
Izpodbijane določbe, ki so s prepovedjo gibanja zunaj občine prebivališča uveljavile poseg v pravico do svobode gibanja, so po mnenju ustavnega sodišča težile k ustavno dopustnemu cilju in niso bile čezmerne.

Ustavno sodišče je vladi naložilo tedensko odločanje o ukrepih na podlagi strokovnih izhodišč. Vendar ker jih vlada ni tedensko objavljala v uradnem listu, so konec novembra za neveljavne označili sklepe vlade, s katerimi je ta podaljševala ukrepe za zajezitev epidemije v vzgoji in izobraževanju, sprejete v obliki odloka, in tudi sklep ministrice za izobraževanje o izobraževanju na daljavo. Presodilo je, da gre pri sklepih za predpise, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, sicer niso veljavni.

Posledično je prenehala tudi veljavnost samega odloka o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Ustavno sodišče je konec lanskega leta zadržalo izvajanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami. Vladi pa je naložilo, naj najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami.

Glede pobud za presojo policijske ure pa je sodišče lani konec leta tudi zavrnilo predlog za začasno zadržanje odloka o začasni omejitvi gibanja v nočnih urah zaradi epidemije oz. policijske ure.

Previdnost "varuhov" glede ukrepov

Informacijski pooblaščenec (IP) oz. urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik je imel v času epidemije, vsaj tako se zdi, glede vladnih ukrepov največ dela z aplikacijo za mobilne telefone OstaniZdrav, s pomočjo katere naj bi uporabniki pametnih mobilnih telefonov dobili informacijo, da so bili v stiku z okuženo osebo in bi se na podlagi te informacije samoosamili.

Glede na zakonske določbe je uporaba aplikacije prostovoljna, saj tako zahtevajo veljavni predpisi v Sloveniji in EU-ju. Prostovoljnost uporabe oziroma nekaznovanje zaradi neuporabe sta kot pogoj določila tudi ponudnika storitev Apple in Google.

Toda vladni ukrepi so nekaj časa za prehod med občinami oz. regijami zapovedovali obvezno uporabo aplikacije, kar naj bi lahko preverjala policija. Za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije pa je sicer potreben sodni nalog.

"IP znova poudarja, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se pri izbiri ukrepov, s katerimi država posega v temeljne pravice posameznikov, kot so pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do zdravja, pravica do šolanja ipd., vedno uporabi najmilejša oblika posega, s katero je mogoče učinkovito doseči zakonite učinke," je opozoril informacijski pooblaščenec.

O vladnih ukrepih pa je konec februarja razpravljal tudi Svet varuha človekovih pravic (Varuh). Kot so zapisali pri Varuhu, so člani sveta izpostavili aplikacijo Ostani zdrav, "ki je po mnenju nekaterih članov neučinkovita in nesmiselna, podobno menijo tudi za omejitev gibanja ponoči. Poudarili so, da morajo biti vladni protikoronski ukrepi začasni, sorazmerni, dobro strokovno utemeljeni in pregledni."

Izrazili pa so tudi nezadovoljstvo, ker Varuh od vlade še ni prejel vsebinskega odgovora na njegovo priporočilo, da naj vlada pri sprejemanju svojih odločitev zagotavlja presojo posledic sprejetih ukrepov na temeljne človekove pravice in svoboščine skladno z ustavo in mednarodnimi obveznostmi.

Kakšno je sicer stališče varuha človekovih pravic do izrečenih sankcij?

"Dejstvo je, da se je v zadnjem letu posegalo v marsikatero človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino. Moramo pa poudariti, da ni nujno vsak poseg v pravice ljudi tudi ustavno nedopusten. V veliko večino pravic oziroma svoboščin je namreč načeloma dovoljeno posegati, vendar je nujno pri tem zasledovati načela sorazmernosti, legitimnosti in nujnosti. Sankcioniranje mora biti vedno sorazmerno, torej je treba oceniti, ali ni mogoče uporabiti kakšne druge oblike sankcioniranja. Zato je Varuh na primer v primeru ugotavljanja identitete ob protestu 19. 6. 2020 v Ljubljani priporočal, naj policisti za izvajanje pooblastila ugotavljanja identitete vselej opravijo skrbno presojo pogojev, ki jih določajo zakon in drugi predpisi za izvajanje policijskih pooblastil," so za MMC pojasnili pri varuhu človekovih pravic.

Ob tem pri varuhu človekovih pravic dodajajo, da "priporočajo, da je treba oceniti vsakokratne okoliščine primerov in podati le takšne omejitve, kot so potrebne in sorazmerne za doseganje legitimnega cilja omejitve. Na primer: omejevanje zbiranja je upravičeno le, če za dosego cilja ni na voljo manj omejujočega ukrepa. Poseg v pravico pa mora biti razumno in prepričljivo utemeljen s stališči zdravniške, zlasti epidemiološke stroke."

Rekorderji po zaprtju šol

Slovenija ni le EU-država z najdlje trajajočo policijsko uro. Prav tako so bile najdlje zaprte šolske ustanove in pouk je potekal na daljavo. Dlje kot v drugih evropskih državah so bile zaprte tudi številne trgovske in storitvene dejavnosti.

Med ukrepi, ki so obširneje prizadeli prebivalstvo, je bilo zaprtje izobraževalnih ustanov oz. je bilo za učence, dijake in študente kmalu po razglasitvi epidemije zapovedano šolanje na daljavo. V šole so se v šolskem letu 2019/20 lahko vrnili šele po razglasitvi konca epidemije.
Konec poletnih počitnic je šolsko ministrstvo pripravilo načrt, kako bo večina šolarjev in dijakov lahko obiskovala pouk v novem šolskem letu (modeli A, B, C, D).

Toda načrt, sicer definiran po različnih izvedbah, od novembra ni veljal več. Šele po dolgotrajnih pozivih in protestih so ob predpisanih zaščitnih ukrepih 9. februarja znova sedli v šolske klopi učenci prvega triletja. Zdaj se vračajo v šole in druge izobraževalne ustanove še preostali udeleženci učenja na daljavo.

Groteskni zapleti ministrov in zmeda z ukrepi

Za izvajanje protikoronskih ukrepov so večinoma pristojna tri ministrstva, in sicer zdravstveno, gospodarsko in notranje, v okvir katerega sodi policija.

Veliko ukrepov, ki prepovedujejo najrazličnejše dejavnosti državljanov, je medsebojno povezanih z odloki, ki sodijo pod pristojnost vseh treh ministrstev.

Denimo ukrep prepoved uživanja hrane in pijače na javnih prostorih (ukrep ministrstva za gospodarstvo) prepoveduje prehranjevanje v okolici gostinskih obratov, ki lahko razdeljujejo hrano za seboj.
Toda čeprav je dovoljeno zbiranje 10 ljudi (ukrep ministrstva za notranje zadeve), skupinsko prehranjevanje ni dovoljeno, ker bi lahko kršilo priporočila NIJZ-ja ...

Zapleti z razlago ukrepov, ki omejujejo gibanje po državi in zunaj nje, kot tudi glede prodaje blaga in storitev so stalnica obeh delov epidemije covida-19.

Vsakič ko je vlada sprostila kakšen ukrep, so se pojavila vprašanja kot tudi pozivi in celo protesti, da je treba odpreti sorodne dejavnosti.
Pristojni inšpektorji so recimo nemudoma posredovali, ker so samodejne pralnice vozil uporabljale fizične osebe, čeprav bi jih lahko le pravne osebe.

Za največjo afero pa je poskrbel gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki so ga zalotili pri sestanku v jeruzalemskem gostišču. Gostinske dejavnosti razen nekaterih manjših izjem so še vedno prepovedane.

Počivalšek je sicer svoje dejanje opravičeval, da je bil sestanek zakonit, ker je šlo za poslovno srečanje, kar je po vladnih odlokih dovoljeno.

Počivalškovo ministrstvo je nato pojasnilo, da bi lahko v času epidemije delovali tudi številni drugi gostinci, če bi sklenili pogodbe s podjetji oz. pravnimi osebami glede ponujanja hrane in pijače. Številne gostinci zato že razmišljajo o tožbah proti državi.

Kršitve odlokov zaradi mame in tašče

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je pristojen za vladne odloke, ki omejujejo gibanje in zbiranje državljanov, pa je bil kar dvakrat zasačen, ko je verjetno kršil stroge vladne odloke glede prehajanja občinskih in regionalnih meja. V to pa sta bili vpleteni njegova mama in tašča.

Na velikonočno nedeljo, ko so veljala stroga pravila glede prehajanja občinskih meja, je obiskal družinsko počitniško hišo v bližini Metlike. "V počitniški hiši v naselju Grabrovec pri Metliki, lastnica je njegova tašča, se je ustavil spotoma, da bi pomagal osebi, ki potrebuje podporo," se je glasilo pojasnilo MNZ-ja.

Na prešernovo, na državni praznik 8. februarja, pa je hrvaška policija zavrnila vstop v državo istemu ministru, ki se je na mejni prehod pripeljal s svojo mamo. Ker nista izpolnjevala pogojev, ki jih je v epidemiji za vstop tujcem določila Hrvaška, sta se obrnila nazaj proti Sloveniji.

Namen poti naj bi bila mamina nepremičnina na Hrvaškem, Hojs pa se je med drugim izgovarjal, da je preverjal delo hrvaške policije.