V tednu, ko mineva eno leto od prvih potrjenih okužb v Sloveniji, agencija Valicon v sodelovanju z MMC-jem objavlja najzanimivejše izsledke raziskave #Novanormalnost in primerjave med začetkom epidemije marca in aprila lani ter trenutnim stanjem konec februarja in na začetku marca letos, ko se je število potrjenih okužb po daljšem času nekoliko umirilo, s tem pa so se začeli sproščati tudi določeni ukrepi vlade za preprečevanje širjenja virusa.

Na dan prve Valiconove meritve, 11. marca 2020, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida-19. Iz Italije so že prihajala poročila o več mrtvih, prihod iz te države v Slovenijo je bil omejen. V četrtek, 12. marca, je bila ob 96 potrjenih okužbah tudi v Sloveniji razglašena epidemija (podatki sledilnika za covid-19 sicer kažejo, da je bilo na ta dan že 133 potrjenih okužb).

Kot so ugotavljali na Valiconu, so bili takrat tako rekoč vsi prebivalci precej ali popolnoma seznanjeni z dogajanjem, sa je le 3 odstotke vprašanih v takratni meritvi odgovorilo, da so slabo seznanjeni s pojavom in širjenjem ‒ takrat še "novega" ‒ koronavirusa v Sloveniji. Tri četrtine vprašanih je izražalo zaskrbljenost zaradi širjenja novega virusa, ta delež se je v naslednjih dneh višal in konec marca dosegel rekordnih 87 odstotkov vprašanih. V tistem času je Valicon začel tudi redno spremljati bližnje izkušnje z virusom SARS-CoV-2.

Ob prvi meritvi izkušnje z virusom, med 25. in 27. marcem 2020, je bilo po podatkih sledilnika v Sloveniji že skoraj 700 potrjenih primerov okužbe. V Valiconovi raziskavi je takrat 8 odstotkov vprašanih zatrdilo, da poznajo oz. so slišali za nekoga s potrjeno okužbo, vsaj v svojem ožjem socialnem krogu (med prijatelji, v službi, med sorodniki) ali bližje. Slabo leto dni pozneje znaša ta delež 86 odstotkov, le še 4 odstotke vprašanih trdi, da ne poznajo oziroma niso slišali za nikogar, ki bi bil okužen.

Na Valiconu ob tem opozarjajo, da preprost izračun sicer pokaže, da je bil odstotek, izmerjen konec marca lani, previsok glede na dejansko število potrjenih okužb, kar je prej ali slej kazalnik percepcije pojavnosti virusa, ki je bolj kot iz preverjenih informacij, izviral iz strahu pred virusom. Kako drugače bi si sicer razlagali več kot 100 tisoč prebivalcev, ki naj bi bili seznanjeni s primerom potrjene okužbe v svojem ožjem socialnem okolju ob niti ne 700 potrjenih primerih … Danes so ti podatki precej realnejši. Delež tistih, ki so pretekli konec tedna poročali o potrjeni okužbi, znaša 11 odstotkov, kar ustreza približno 190 tisoč osebam v populaciji nad 17. letom starosti. Po podatkih sledilnika za covid-19 je bilo do vključno 5. marca potrjenih nekaj več kot 195 tisoč primerov.

Pogostejše umivanje in razkuževanje rok je ponotranjila večina prebivalcev

Že marca lani je več kot polovica vprašanih zagotavljala, da si pogosteje kot pred pojavom virusa umiva roke ter da si redno razkužuje roke, približno dodatna četrtina še, da to vsaj deloma velja tudi za njih. Kot kažejo podatki meritve s konca letošnjega februarja, je razkuževanje rok postalo del nove normalnosti, prisotno je še nekoliko bolj kot na začetku marca 2020, tik pred razglasitvijo epidemije. Zanimivo pa nekoliko nižji odstotek vprašanih meni, da si roke umivajo pogosteje kot pred pojavom koronavirusa, a razlika ni tako visoka, da bi lahko govorili o občutnejši spremembi navade, ugotavljajo na Valiconu. Ker uporaba zaščitnih mask v javnem življenju še ni bila priporočena, tega na začetku marca niso merili.

Še manj zadrževanja na javnih mestih in v notranjih javnih prostorih

Čeprav so bili lani marca v času prve meritve lokali še odprti, je že takrat večji del vprašanih zagotavljal, da "lokale in druge podobne javne prostore" obiskujejo manj pogosto, podobno so odgovarjali za obiskovanje "javnih notranjih prostorov, kjer se zbira večje število ljudi". Pričakovano je odstotek takšnih konec februarja 2021 še nekoliko višji, saj lokali obratujejo v zelo omejenem obsegu, medtem ko imajo nekateri notranji javni prostori, kot so večji trgovski centri, precej okrnjeno ponudbo. Ne glede na to pa nekateri drugi kazalniki prav tako kažejo na zmanjšanje obiskov javnih prostorov, najbolj je to razvidno iz nakupnih navad, ki jih bomo predstavili v prihodnjih dneh.

Okrnjeno druženje otrok, delo od doma ni prevladalo

Druženje otrok v okviru obšolskih dejavnosti ali rojstnodnevnih druženj je precej okrnjeno, čeprav je se je že tudi na začetku marca večji del staršev odločal za omejitev tovrstnih druženj. Dobri dve tretjini (68 odstotkov) staršev šoloobveznih otrok tako pravi, da otroci "ne hodijo na obšolske dejavnosti, rojstnodnevne zabave ipd.", še dodatnih 17 odstotkov, da to vsaj deloma velja tudi za njih.

Po drugi strani pa je na primer delo od doma daleč od prevladujoče oblike dela. Da zdaj "začasno dela od doma", je tik pred začetkom epidemije marca lani odgovorilo 9 odstotkov zaposlenih, pred dvema tednoma pa 14 odstotkov. Skupaj s tistimi, ki pravijo, da to vsaj deloma velja tudi za njih, jih zdaj od doma dela največ slaba četrtina vprašanih (23 odstotkov). Tu kaže iskati enega od razlogov, da delovna mesta ostajajo glavni vir okužb.

Večji obseg zalog osnovnih živil, povečano uživanje prehranskih dodatkov

Kot so poudarili na Valiconu, največjo spremembo navad opažajo pri načinu nakupovanja in uživanju prehranskih dodatkov. Da so "poskrbeli za zalogo osnovnih živil" danes odgovarja več kot dve tretjini vprašanih, marca lani je bilo takšnih manj kot polovica. Da "jemljejo prehranska dopolnila in zdravila za povečanje odpornosti", je marca lani potrdila dobra tretjina vprašanih (34 odstotkov), danes je takšnih že več kot polovica (51 odstotkov), razmerje med odgovorom "deloma velja" in "velja" pa je pri tem približno enakovredno. Podatkom pritrjujejo nedavno objavljeni podatki o rasti prodaje tovrstnih izdelkov.

Vir: Raziskava #Novanormalnost, 18.‒22. februar 2021, n = 511; Valicon. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.