Potem ko je ustavno sodišče zadržalo prepoved javnih shodov in vladi naložilo, naj v sedmih dneh pripravi novo ureditev, je minister za notranje zadeve Aleš Hojs na popoldanski vladni novinarski konferenci sporočil, da bo s ponedeljkom ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi.

Nov odlok določa, da pri shodih v zaprtih prostorih velja omejitev na eno osebo na 30 kvadratnih metrov. Če gre za člane istega gospodinjstva, je teh oseb lahko na 30 kvadratnih metrih več. Skupno število udeležencev sicer ne sme presegati številke 100.

Sorodna novica Petkovi protivladni kolesarji pred DZ-jem z maskoto motorne žage

Podobno velja za shode, ki se bodo organizirali na prostem. V tem primeru velja omejitev ene osebe na 10 kvadratnih metrov. Če so udeleženci osebe iz istega gospodinjstva, je lahko na 10 kvadratnih metrih več ljudi. Zgornja omejitev udeležencev je prav tako opredeljena pri številu 100, pri čemer je medsebojna razdalja na odprtem predpisana pri 1,5 metra. Za shode v zaprtih prostorih so maske obvezne. Na odprtem maske niso obvezne, če je zagotovljena primerna razdalja.

Ustavno sodišče se sicer ni opredelilo do tega, v kakšnih epidemičnih razmerah naj bi bili shodi dovoljeni. "Njihova ocena je, da je ne glede na to, kako smo ljudje z virusom ogroženi, pravica do protestiranja nad pravico zdravja, zato sledimo temu mnenju ustavnega sodišča in samega dovoljenja za ta zbiranja ne uvrščamo v posamezno fazo vladnega semaforja," je dejal Hojs.

Vlada je predlog odloka že sprejela na popoldanski dopisni seji, v veljavo pa bo stopil v ponedeljek, 19. aprila. Kot so sporočili po dopisni seji vlade, bo moral organizator javnega shoda na zahtevo pristojnega nadzornega organa predloži dokazilo o prijavi shoda oziroma dovoljenje zanj. Po pojasnilih Hojsa sicer ni predvideno, da bi organizatorji shoda morali pridobivati dodatna dovoljenja ali soglasja NIJZ-ja.

Hojs: Ustavno sodišče z odločitvijo prevzema odgovornost

Minister Hojs se je v svojem nastopu na popoldanski novinarski konferenci sicer večkrat obregnil ob odločitev sodišča. "Vse, kar je storila vlada v tem času omejevanja okoli shodov in prireditev, porok in drugih slavij, je služilo zgolj enemu interesu, in ta je, da v največji meri zajezimo medsebojna druženja in tako preprečimo širjenje virusa," je izpostavil Hojs. Glede na to, da je ustavno sodišče v svoji odločbi ugotovilo, da so škodljive posledice do svobode izražanja, ki so vezane tudi na možnost organiziranja shodov, v družbi lahko bistveno hujše kot pa škodljive posledice, vezane na posledice, ki smo jih deležni zaradi virusa, je bila vlada takšni odločitvi dolžna slediti, je poudaril Hojs. "Ustavno sodišče je ocenilo, da je protestiranje oziroma izražanje svojih mnenj – bodisi političnih bodisi kakršnih koli drugih – prioritetno pred varovanjem našega zdravja oziroma pred tem, da v čim večji meri zamejimo širjenje virusa."

Sorodna novica Ustavno sodišče začasno zadržalo prepoved javnih shodov

Po njegovih besedah je "jasno, da ustavno sodišče s tem prevzema odgovornost". "Posebej prevzema odgovornost, ker je v svoji odločbi eksplicitno zapisalo, da obstajajo različni epidemiološki ukrepi, s katerimi bi bilo pri shodih mogoče preprečiti nastanek škodljivih posledic za zdravje ljudi. Verjamem, da bomo v vladi, predvsem pa v strokovni svetovalni skupini kar najhitreje od ustavnega sodišča prejeli gradivo, ki bo to podkrepilo. Tudi sam želim videti, kateri so ti različni epidemiološki ukrepi, o katerih mi še nič ne vemo. Tako strokovna skupina kot vlada teh epidemioloških ukrepov, s katerimi razpolaga ustavno sodišče, ne poznata. Verjetno pa jih dobro poznajo oni, sicer takšne odločitve najbrž ne bi mogli ali pa smeli sprejeti," je bil do odločitve ustavnih sodnikov kritičen Hojs, ki meni, da je glede na trenutne epidemične razmere sodišče izbralo napačen čas za takšno odločitev.

Zmotilo ga je tudi to, da se sodišče ni opredelilo do tega, da bi bilo kar koli narobe s prepovedjo praznovanj, porok, slavij in drugih druženj, ampak le glede shodov. Dejal je, da računa, da bo vlada v prihodnjem tednu razpravljala tudi o tem, kaj storiti glede omejitev drugih zbiranj. "Sam seveda ne vidim potrebe ali razloga, da bi tukaj bila razlika. Ne vidim, zakaj bi tisti, ki protestirajo, bili drugače zaščiteni, ali pa, da bi virus vedel, da je prisoten zgolj na shodu, ne bi pa vedel, da je morda prisoten na poroki. Sam menim, da virus tega ne ve," je dejal Hojs.

Odlok izpodbijala dva pobudnika

Odlok o prepovedi shodov sta sicer na ustavnem sodišču izpodbijala pobudnica Sanja Fidler, ki je bila zaradi udeležbe na shodih že petkrat oglobljena, in aktivni uporabnik Roga, Irfan Beširević, ki zaradi prepovedi shodov ni mogel izraziti nestrinjanja z ravnanjem oblasti pri izpraznitvi območja nekdanje tovarne Rog. Pritožbo na ustavno sodišče je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju z odvetniško pisarno Zakonjšek.

Kot je za Televizijo Slovenija povedal Rajko Pirnat, predstojnik Katedre za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je jedro sklepa ustavnega sodišča v tem, da gre pri omejevanju pravice do javnih shodov za hud poseg v svobodo izražanja, ki je ena od političnih ustavnih pravic, in da je ureditev, ki to ureja čisto enako kot zasebna druženja, neskladna z ustavo.

"Na vsak način ostane temeljna usmeritev ustavnega sodišča, da je treba tako hude posege v ustavne pravice in temeljne svoboščine ljudi ves čas spremljati, ali so še potrebni, in jih periodično presojati ter se znova odločati, ali veljajo, in o tem obvestiti javnost, zlasti o razlogih za veljavnost," je ob tem pojasnil Pirnat.

Za tiste, ki so bili zaradi odloka oglobljeni zaradi udeležbe na javnih shodih, ta odločitev ustavnega sodišča po pojasnilih Pirnata sicer še nič ne pomeni. "A ustavno sodišče je odločilo, da bo to obravnavalo, in v okviru obravnavanja lahko ta odlok v tem delu tudi odpravi. Če ga odpravi, imajo tisti, ki so z nijim oškodovani, pravico zahtevati vračilo," je dodal.