Štirje nepovezani poslanci, trije so izstopili iz poslanske skupine SMC-ja, eden pa iz DeSUS-a, tudi po vnovičnem glasovanju minuli teden ne bodo smeli biti v delovnih telesih oziroma v njih glasovati. Tako so odločili vodje poslanskih skupin treh koalicijskih strank, s pomočjo DeSUS-a, SNS-a in poslancev manjšin. Zakaj točneje gre? Parlament ima 13 odborov in 8 rednih komisij poleg preiskovalnih. Članstvo v njih si razdelijo glede na velikost poslanske skupine, gre pa za več kot 300 mest v delovnih telesih, kjer – ni nepomembno – opravijo skoraj dve tretjini zakonodajnega postopka.
Nepovezani poslanci bodo torej o zakonih lahko glasovali le, ko pridejo na plenarno sejo. 12 mest, kolikor naj bi jim jih pripadalo, zdaj ostaja SMC-ju kot vladni stranki, s čimer je porušeno tudi razmerje med koalicijo in opozicijo v delovnih telesih.
Od česa je odvisen razplet in ali je dogovor še sploh mogoč, je za oddajo Politično s Tanjo Gobec govoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
Več pa v spodnjem prepisu televizijskega pogovora.
Ko vnovič ni bilo izglasovano, da lahko nepovezani poslanci sodelujete v delovnih telesih, ste bili zelo ostri. Rekli ste, da drvimo v enopartijski sistem. Zakaj gre v tej zgodbi? Zakaj je tako pomembna?
Ta zgodba je pomembna zato, ker se zakonodajni postopek, ki se odvija v državnem zboru, odvija v dveh delih – eden je na delovnih telesih, drugi del se odvija na plenarni seji. Na tem delu, na delovnih telesih, je mogoče vlagati amandmaje, spreminjati vsebino zakonov. Tukaj je zelo pomembno, da imajo poslanke in poslanci – ne nazadnje poslanske skupine prek poslancev in poslank – možnost vplivati na odločitve z glasovanjem. Težava, ki jo imamo zdaj ob izigravanju poslovnika, je ta, da ima poslanska skupina SMC glede na svojo velikost 12 glasov preveč, torej lahko izglasujejo zadeve, ki jim po poslovniku nikakor ne morejo iti.
Koalicija se ne javi k besedi, kadar gre za glasovanje, ampak ali vam v ozadju povedo, za kaj gre? Ali je to res, kot pravijo v opoziciji, kazen za to, ker ste izstopili iz vladne stranke oz. prestopili v opozicijo?
To mi ni znano, res je tako, kot ugotavljate. Koalicija na kolegijih za zdaj molči, ampak jaz verjamem, da bo tudi pri njih dozorelo spoznanje, da na takšen način parlament ne bo mogel funkcionirati. Če je ta manever pri koalicij torej ta, da se zadržuje teh dvanajst glasov, ne vem, če je razlog temu kakšna fakinska odločitev – temu ne morem drugače reči – potem mislim, da bi bilo prav, da se poslanke in poslanci koalicije, predvsem tisti, ki jih zastopajo na kolegiju, vendarle vprašajo, ali je to prava pot, po kateri trenutno hodi naš parlament oz. parlamentarizem.
Poglejmo, kako se je na poziv, naj posreduje pri tej zadevi, odzval predsednik države Borut Pahor. Zapisal je med drugim, da čeprav se zdi, da gre za suhoparno poslovniško zadevo, ve, da gre za zelo občutljivo politično vprašanje, ki lahko za nekaj časa določa politično razpoloženje in hromi delovanje parlamentarne demokracije ... K temu je dodal še, da se bo vpletel le, če boste vi na to pristali, ker gre vendarle za vašo pristojnost kot zakonodajnega telesa. Si obetate kaj od tega pogovora? Se ga boste udeležili?
Rekel bi takole: nobena zadeva v našem poslovniku ni suhoparna, naš poslovnik je izjemno pomemben dokument, ki ima svoje mesto tudi v ustavi, spreminja se z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev, to mu daje posebno težo. Jaz pravim, da če se poslanke in poslanci ne morejo poenotiti glede zasedbe članstev v delovnih telesih, potem se mi zdi, da je čas, da se takšen parlament razpusti. To je ena njihovih osnovnih odgovornosti.
Iz opozicije je bilo mogoče slišati, da bodo oz. boste razmislili tudi o možnosti bojkota dela v parlamentu.
Mislim, da bi bojkot šel koaliciji nekako na roko. Morda si tega celo želijo, tako da jaz k temu ne bom nikogar spodbujal. Na koncu koncev se vsak poslanec oz. poslanka sam odloči po svoji volji, je pri tem svoboden. Če se bo kdo odločil za bojkot, se bo, jaz nameravam ta proces prilagoditve delovnih teles poslovniku nadaljevati in sem optimist, da bomo na koncu našli neko rešitev.
Vaš položaj predsednika parlamenta seveda ni v tem razrezu, to je vedno politično vprašanje, za katero je potrebnih 46 glasov. Iz koalicije vam očitajo, da bi morali, ko ste izstopili iz vladne stranke, odstopiti s položaja predsednika parlamenta. Menite, da če bi odstopili, da bi se kaj spremenilo, da je to neka vezana trgovina? Tudi o tem se sliši v parlamentu.
V koaliciji predvsem pravijo, da to mesto pripada koaliciji. Temu smo bili tudi v preteklosti priča. Ne nazadnje je vsaka koalicija, ki se je izoblikovala v državnem zboru, imenovala svojega predsednika, tudi izvolila predsednika vlade itd. Danes je situacija drugačna. Ampak mislim, da kar je bistvenega, je to, da o predsedniku vedno odloča državni zbor. In ko bo večina za to, da je nekdo drug na tem mestu, bomo pač imeli drugega predsednika državnega zbora.
Ali je kmalu v igri vnovični poskus vaše zamenjave, glasovanje o vaši razrešitvi?
To mi ni znano.
Koliko pomeni v teh strankarskih razmerjih – glede na to, da vemo, da je v parlamentu trenutno na nek način pat položaj – petkovo glasovanje? Vlada namreč ni uspela s svojim predlogom zakona o združevanju nadzornih agencij, od katerega si je obetala veliko.
Mislim, da je bila ta odločitev državnega zbora na nek način pomenljiva. Več kot očitno je, da v državni zbor prihajajo tudi predlogi, ki so ne samo slabi, ampak tudi škodljivi. Ta zakon bi bil točno takšen. Namreč bil bi v nasprotju s številnimi drugimi dokumenti, raznimi evropskimi direktivami in podobno. Vesel sem, da je to spoznala tudi večina poslank in poslancev.
Ko ste izstopili iz SMC-ja, se je potem začelo na veliko razglabljati o tem, ali boste res vodili stranko DeSUS do tega, da ustanavljate svojo stranko, da boste iz nekaterih lokalnih odborov naredili drugi SMC ... Kaj od tega je res? Kateri scenarij drži?
Nobene od teh možnosti, ki ste jih našteli, ne morem zanikati, pa tudi ne potrditi. Pogovori glede naše nadaljnje politične poti potekajo, v ospredju pa ni naša individualna politična pot, temveč poskus oz. ambicija – tudi iz te naše pozicije nepovezanih poslancev – po tem, da nekako skonsolidiramo politični prostor, ki je več kot potreben konsolidacije. Namreč že več kot eno leto oz. morda že več let smo priča temu, da je levosredinski prostor ali pa tudi levi del političnega prostora razbit, heterogen, da v njem potekajo nekakšni konkurenčni boji za volivke in volivce. Na drugi strani imamo sicer nekoliko, vsaj po javnomnenjskih anketah, desni prostor, ki je homogeniziran oz. skonsolidiran. In če želi levosredinska stran postati alternativa temu, kar imamo zdaj, je nujen pogoj konsolidacija.
Torej vi vodite ta postopek poenotenja levega bloka?
Ne, jaz sodelujem v pogovorih, za zdaj ni nikogar, ki bi te pogovore vodil kot eden in edini. Namreč pomembno je to, da ne nazadnje zavest o tem, da je potrebno povezovanje, zraste pri vseh strankah.
Za konec še o odnosu do tako imenovane Koalicije ustavnega loka. Vemo, da njihovega predloga za mandatarja takrat niste podprli trije poslanci SMC-ja. Kakšno je zdaj sodelovanje z njimi? Ali ste si kaj bližje?
Sodelovanje poteka na neformalen način, tudi mi ni znano, ali Koalicija ustavnega loka formalno še obstaja ali ne ali se tako imenuje tudi za kakšne druge politične projekte. Vsekakor pa se pogovarjamo s strankami opozicije, torej tudi pred vsakimi sejami in tako naprej. Pogovarjamo se tudi o nekaterih političnih projektih – recimo temu srednjeročne in dolgoročne narave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje