Ob prazniku dela po Sloveniji zagorijo številni kresovi, v več krajih v čast delavstvu organizirajo tudi budnice, postavijo mlaje in priredijo prvomajske pohode.

Slavnostni govorniki bodo izvršni sekretar ZSSS-ja za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Martina Vuk ter predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam in predsednik Sindikata UKC-ja Ljubljana Vladimir Lazić, ob 22. uri pa bo zagorel kres.

Po več letih, odkar ni več kresovanja v Koblarjevem zalivu, bodo sindikati organizirali takšno prireditev tudi v Mariboru. Kresovanje z začetkom ob 19.30 bo na Hipodromu Kamnica, zbrane pa bo nagovorila sekretarka območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška Jolanda Lašič.

Pod geslom Povezani smo močnejši! vabijo na kresovanja med drugim tudi v Murski Soboti, Gornji Radgoni in na Ptuju. Kresovanje z glasbenim programom bo od 17. ure naprej v Černelavcih, slavnostna govornica bo sekretarka območne organizacije ZSSS Pomurje Zdenka Bobovec. Na kresovanju z baklado v Gornji Radgoni je kot slavnostni govornik napovedan predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) Franc Niderl. Kresovanje bo tudi na Ptuju, v Velenju ga bodo organizirali pod Belim dvorom na Gorici, na predvečer praznika dela pa kresovi tradicionalno zagorijo tudi po vsej Koroški.

Na travniku pred občinsko palačo v Novi Gorici bo zvečer pred prižigom kresa slovesnost ob 70-letnici Roda soških mejašev. Praznično dogajanje se je sicer začelo že v nedeljo s pripravljanjem goriškega mlaja na Trnovski planoti, ki so ga furmani pripeljali s konjsko vprego pred novogoriško občinsko stavbo.

V Moravskih Toplicah vabijo na kresovanje s festivalom okusov. Zabava ob kresu bo med drugim tudi v Zagorju ob Savi, Trbovljah, Rušah in Malečniku. Občini Bistrica ob Sotli in Kumrovec pa ob 17. uri na mostu prijateljstva Kunšperk-Gmajna prirejata 18. mednarodno prvomajsko srečanje, s čimer bosta praznovali 20 let pobratenja.

Previdnost pri kurjenju kresov

Uprava za zaščito in reševanje poziva organizatorje k previdnosti pri kurjenju v naravnem okolju, še posebej ob vetru. Pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke.

V spomin na delavske proteste za osemurni delavnik

Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.

Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.

Ministrstvo za delo: "Delavske pravice niso samoumevne, temveč krvavo priborjen družbeni dosežek."

Zaradi negotovih ekonomskih in geopolitičnih sprememb ter digitalizacije dela se moramo truditi, da se priborjene pravice ne zmanjšujejo pod pritiski kapitala, ampak se razvijajo in dopolnjujejo, so na ministrstvu zapisali v poslanici, danes objavljeni na spletnih straneh vlade.

Ob visoki delovni aktivnosti in rekordno nizki brezposelnosti je treba biti po njihovih besedah še pozornejši na tveganja za zaposlitvene in delovne razmere, ki jih prinašajo izzivi sodobnega časa. Odgovornost države je varovati dostojno delo, socialno varnost in pravične razmere za vse. K temu stremijo tudi ukrepi in reforme ministrstva, so navedli.

"Bili smo ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa. To pomeni, da morajo delodajalci sprejeti ukrepe, ki v praksi zagotavljajo, da se v prosti čas in počitek delavca ne posega zunaj delovnega časa, določenega v pogodbi o zaposlitvi," so poudarili.

Ob tem so dodali, da odprava prekarnosti in izkoriščevalskih delovnih razmer ostaja ena glavnih prednostnih nalog ministrstva.

Poudarili so še predlog sprememb zakona o urejanju trga dela, ki je v zadnji fazi usklajevanj s socialnimi partnerji. Z njim med drugim predlagajo dvig nadomestila za brezposelnost in dodatno regulacijo področja agencijskega dela.

Sindikat Mladi plus opozarja na kršitve pravic pri študentskem delu

Najpogostejše kršitve, s katerimi se spoprijemajo mladi pri študentskem delu, ostajajo zamujanje plačila, neplačano uvajanje in delo na črno, torej s plačilom mimo napotnice. Pogosti so tudi kršenje pravice do odmora, pomanjkanje varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacija in spolno nadlegovanje, so sporočili iz sindikata Mladi plus.

Opažajo ponavljanje vedno istih kršitev, predvsem pa so študentje po njihovih besedah še vedno prisiljeni opravljati študentsko delo, da sploh lahko študirajo. "Zato težko govorimo o 'občasnem in začasnem' delu študentov in dijakov, katerega glavni namen naj bi bil le prvo spoznavanje s trgom dela in pridobivanje delovnih izkušenj," so poudarili.

Delo brez resne pravne zaščite pomeni za mlade veliko tveganje, ki se ga mnogi zavedajo, a zaradi finančnih razmer pogosto nimajo druge izbire, so opozorili.

Pristojne so pozvali k doslednemu varstvu delavskih pravic tudi pri študentskem delu in k nujnim ukrepom za izboljšanje gmotnega položaja študentov. Študentsko delo namreč po njihovih besedah predstavlja tako imenovani socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko.

"Nujno bi bilo torej povečati število in višino štipendij ter zagotoviti dovolj študentskih postelj v študentskih domovih. Le tako lahko zagotovimo, da študentje ne bodo prisiljeni opravljati študentskega dela ter pogosto dopuščati slabih razmer in mnogih kršitev. Če poenostavimo: študent naj študira, ne pa dela," so navedli.