Vlada je načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU-ja po koronski krizi, sprejela v sredo.

Vanj je zapisala za 2,5 milijarde evrov ukrepov, od tega računa na 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 666 milijonov evrov povratnih. Posojil bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je za zdaj odločila biti restriktivna, lahko pa bo za povečanje tega dela zaprosila pozneje, je pojasnil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač.

Sorodna novica Černač: Razvojnih milijard (še) ne bomo počrpali, ker ni jasen strošek posojil

"Vsi smo pričakovali več, predvsem smo pričakovali več nepovratnih sredstev," je dejal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.

V gospodarstvu bi si želeli več nepovratnih sredstev predvsem za projekte s področja zelenega prehoda in digitalizacije. "Da bi s temi ukrepi dosegli prenovo gospodarstva s ciljem, ki ga je GZS zastavil že pred nekaj leti, da bi se dvignila dodana vrednost slovenskega gospodarstva," je dejal.

Večina sredstev je bila dodeljena javni infrastrukturi, na GZS-ju pa menijo, da bo imelo posredne koristi tudi gospodarstvo, saj mu bodo javni naročniki zaupali izvedbo del. Sicer pa je Gorenšček prepričan, da bo načrt dosegel svoj namen in tako kot Černač meni, da bo lahko Slovenija za povratna sredstva, ki jih za zdaj v načrtu ni predvidela, zaprosila pozneje.

Do nacionalnega načrta za okrevanje kritični v opozicijskih vrstah

V štirih strankah opozicije opozarjajo, da namerava vlada izkoristiti zgolj polovico sredstev, ki so na voljo, prav tako izpostavljajo pomanjkanje investicij v projekte s pozitivnim učinkom na okolje.

Poslanec LMŠ-ja Nik Prebil je v izjavi za medije ocenil, da dejstvo, da se Slovenija odpoveduje trem milijardam evrov posojil iz sklada oz. natančneje instrumenta za okrevanje EU-ja po koronski krizi, kaže na to, da vlada nima vizije razvoja in pogleda v prihodnost. "To ni slabo samo za ta trenutek, ampak tudi za prihodnje generacije," je opozoril. Razlog za opuščanje tega denarja je po njegovih besedah lahko samo v tem, da si vlada ne želi preverjanja o tem, za kaj bo denar namenila.

"Če je mogoče denar ceneje dobiti na mednarodnih trgih, je prav, da se zaradi stabilnosti javnih financ tudi dobi," je glede vladnega argumenta, zakaj je za ukrepe iz načrta predvidena le okoli šestina razpoložljivih povratnih sredstev, dejal Prebil. Ob tem je opomnil, da razrez kaže, da Slovenija ne bo jemala posojil za projekte na področju digitalizacije in trajnostnega razvoja.

Sorodna novica V SD-ju predstavili alternativni načrt: "Sami smo razpravo začeli že dolgo nazaj"

"Mogoče vlada želi po orbanovsko nepovratna sredstva deliti zgolj svojim"

Predsednik Sveta SD-ja za finance, razvoj in kohezijo Milan M. Cvikl je spomnil, da je vlada sprva trdila, da ji bo uspelo uporabiti vseh 5,2 milijarde evrov povratnih in nepovratnih evropskih sredstev. Zdaj je postalo jasno, da jih bo namesto 3,6 milijarde evrov povratnih porabila le 666 milijonov evrov. V 10 mesecih je tako uspela pripraviti program projektov, ki bodo uporabili manj kot polovico razpoložljivih sredstev.

Razlogi za takšno ravnanje vlade po besedah Cvikla niso povsem jasni. Temeljna težava naj bi bila po njegovih informacijah v tem, da vlada z Evropsko komisijo in njenimi podrejenimi izvajalci ni uspela najti dogovora o skupnem načrtovanju in izvajanju teh projektov. Drugi mogoč razlog bi bil po njegovih besedah lahko v tem, da "vlada želi po orbanovsko nepovratna sredstva deliti zgolj svojim". Tretja mogoča razlaga pa je, da ni razmišljala tudi o času po naslednjih državnozborskih volitvah.

V primerjavi s prvotnim osnutkom je struktura dokumenta po mnenju Cvikla sicer boljša, saj sledi predlogom opozicije v alternativnem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. A dejstvo, da vlada izkorišča manj kot polovico od EU-ja razpoložljivih sredstev, razgalja njeno nesposobnost, je še povedal.

Mesec: Zapravljanje velike priložnosti

Koordinator in poslanec Levice Luka Mesec meni, da vlada "ne jemlje resno podnebne krize in okoljskega zloma". Spomnil je, da so kritike izvornega predloga vlade pokazale, da je le 10 odstotkov tedanjih predlogov imelo pozitivne, kar polovica pa negativne ali zelo negativne okoljske učinke.

Odgovor vlade je bil, da je najspornejše projekte resda umaknila, toda obenem ni povečala količine projektov, ki bi imeli pozitiven okoljski učinek. Niso se povečale investicije v železnice in v obnovljive vire energij. Ne nazadnje ni niti načrta za zagotovitev 5000 delovnih mest ob načrtovanem zaprtju Termoelektrarne Šoštanj leta 2033, je navedel Mesec.

Rezultat tega pa je, da je vlada ambicije zmanjšala z več kot petih na dobri dve milijardi evrov, kar pomeni, da bo neizkoriščena ostala praktično polovica denarja. Takšno ravnanje Mesec vidi kot zapravljanje velike priložnosti, da bi z evropskimi sredstvi državo pripravili na izziv desetletja, ki pa bo reorganizacija gospodarstva in življenja na način, ki bo okoljsko vzdržen in trajnosten.

Po mnenju poslanca SAB-a Andreja Rajha pa je vladi v enem samem letu uspelo "razstreliti javne finance in jih spraviti v nepopisen kaos". Tudi on je opomnil, da vlada od 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev "zna izkoristiti samo 666 milijonov evrov", kar po njegovi oceni pomeni, da vlada nima ne znanja in ne idej.

Prav tako dokument po njegovem mnenju dokazuje, da vlada ne razume, da je za Slovenijo edina prava pot zelenega razvoja, saj bi še vedno vlagala "v beton in izpuste", česar pa EU ne bo financiral.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič pa je ob tem spomnil, da se znotraj nepovratnih sredstev še vedno lahko doda kakšen projekt ali pa se kateri izmed teh razširi.