Gostje v studiu Televizije Slovenija so bili Andrej Vizjak, Andrej Čuš, Uroš Macerl in Barbara Čenčur Curk.

Sorodna novica "Vodo lahko rešimo samo na način, da dobimo referendum"

Pod drobnogledom tokratne oddaje Tarča so bile spremembe novega zakona o vodah. Zakonski predlog določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopuščata tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Po navedbah ministrstva bodo s tem dodatno zaščitili in varovali vodne vire, priobalni pas in biodiverziteto v priobalnem pasu.

S tem se ne strinjajo okoljevarstveniki, ki so sprožili referendumsko pobudo. Zatrjujejo, da so naleteli na oviranje zbiranja podpisov.

Macerl: Namen zakona je pozidava obalnega pasu

"Namen zakona gotovo ni varovanje vode ali priobalnega pasu, ampak, nasprotno, pozidava priobalnega pasu, kar bo ogrozilo pitno vodo. Če bi bil namen zaščititi pitno vodo, potem zakon ne bi bil sprejet po hitrem postopku. Če bi bil namen dober, temu ne bi nasprotovala vsa strokovna javnost, tudi varuh človekovih pravic," je o tem, kaj je v ozadju omenjenega zakona, povedal Uroš Macerl iz Eko kroga. "Postopek je potekal netransparentno, s strani ministrstva je veliko zavajanja," je dodal.

Vizjak: "To je zakon za okolje in ne proti okolju"

Na drugem bregu okoljski minister Andrej Vizjak vztraja pri tem, da je bil postopek sprejetja zakona povsem zakonit in da so z njim želeli zagotoviti več denarja za vzdrževanje slovenskih vodotokov, po njegovih besedah "kar 17 milijonov dodatnih sredstev, ki so zdaj pod vprašajem".

Zakon po njegovih besedah glede na obstoječe stanje dodatno omejuje obstoječo gradnjo na priobalnih zemljiščih. "Doslej je bilo možno graditi zasebne vile, tovarne, poslej to več ne bo mogoče, mogoče bo graditi objekte javne rabe, to so objekti, ki so namenjeni vsem. Menim, da je to pomembna korist k varovanju priobalnega zemljišča, podzemne vode. To je zakon za okolje in ne proti okolju, to je zakon za vode in ne proti vodam, pobudniki referenduma zavajajo ljudi."

"Odslej bo gradnja možna tudi v naravnem okolju"

Kar minister očita nevladnikom, pa je njemu v oddaji očitala Barbara Čenčur Curk, hidrologinja z naravoslovnotehnične fakultete. Potrdila je, da drži, da se ukinja izjema za gradnjo na priobalnih zemljiščih, a hkrati ta obstoječa izjema omejuje posege na obstoječih stavbnih zemljiščih v naseljih. "Naselja so že degradirana, brežine utrjene," je poudarila. Odslej bo gradnja mogoča tudi v naravnem okolju. Poleg tega zakon dodaja še izjemo pri enostavnih objektih, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, potrebujejo pa vodno soglasje. "To je siva cona, ne ve se, kako se bo zadeva v praksi izvajala, potrebne bi bile strokovne analize. Tega pa ni, ker se vse skupaj sprejema zelo hitro in ni bilo razprave," je opozorila.

Naravovarstvenik Uroš Macerl je omenil, da so med objekti, ki se bodo lahko po novem gradili, poleg kolesarskih stez tudi gostilne, hoteli, bencinski servisi itd. Dodal je, da bodo na priobalnem pasu v zasebni lasti. "Niti 40 metrov ne pustimo naravi, niti toliko ne pustimo reki," je izjavil. Poleg tega se zakon sprejema nedemokratično in brez stroke, to je sprega politike in kapitala, je zatrdil. Ironično pa se mu zdi, da minister govori, kako je nujno treba reševati protipoplavna območja, zdaj pa bo tam dovoljeval gradnjo.

Čuš: Želim si biti most med razvojem in okoljevarstvom

V oddaji so se spomnili tudi na pomenljivo pobudo stranke Zelenih. Njen predstavnik, trenutno državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Andrej Čuš, je namreč pred letom dni predlagal spremembe zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. In kakšno je njegovo stališče zdaj? Gremo z novim zakonom v smer večje zaščite okolja? "Na ministrstvu za gospodarstvo smo dosegli, da se je ta 69. člen umaknil iz zakona. Naša zaveza je, da bomo v prihodnje povabili vso civilno družbo skupaj in na podlagi primerjalne zakonodaje tujih držav to zakonodajo uskladili in pripravili na transparenten način. Strinjam se, da je treba okoljsko zakonodajo spreminjati s tresočo roko, želim si biti most med razvojem in okoljevarstvom, samo ta srednja pot bo vodila v pravo smer."

Čuš je pri tem omenil primer zelenih strank v Nemčiji, ki so sprejele odgovornost in začele to srednjo pot, ki dovoljuje tudi razvoj. Pri nas pa "stalno pet posameznikov blokira vse", je zatrdil. Obenem bi zapirali Teš in NEK, hkrati pa bili proti vetrnim elektrarnam in hidroelektrarnam, je ponazoril.

In zakaj se s svojimi stališči kot stranka Zelenih niso v javni razpravi oglasili že med pripravo tega zakona? "V času javne razprave sem bil v postopku za sprejem funkcije državnega sekretarja za zeleno gospodarstvo. Verjemite, da sem tudi sam predstavil te pomisleke, in danes vidite javno zavezo civilni družbi, da bomo zakonodajo uredili na evropsko primerljiv način," je odvrnil Čuš.

Voditeljica oddaje je Čuša spomnila na njegovo izjavo o Magni pred leti, ko se je vprašal, ali so nemara provizije odločevalcem zameglile um – zdaj pa sedi na gospodarskem ministrstvu. Čuš je pojasnil, da je takrat kot poslanec glasoval proti.

Zavzemal se je, da gre tovarna v Kidričevo, ki je že degradirano območje. "A takrat sta se pač država ter investitor tako odločila. S tem moramo zdaj živeti. Kaj pa je alternativa? Da vse porušimo in ljudi odpustimo," se je vprašal. Po njegovih besedah je Magna doslej prav tako zagotovila kup delovnih mest, zadovoljni so tudi zaposleni in sindikati. Tisti, ki so šli delat v Avstrijo, pa so zdaj plačani z avstrijskimi plačami in zaščiteni s tamkajšnjo zakonodajo. "Poiskati moramo srednjo pot in zagotoviti blaginjo ljudi," je dejal. Za konec je dodal, da so na ministrstvu poiskali in identificirali 1081 okoljsko degradiranih območij, kjer bi lahko v prihodnje postavljali takšne objekte.

Macerl: Biti zelen in hkrati na plačilni listi gospodarskega ministrstva ne gre skupaj

"Danes vode ne moremo več rešiti s pogovorom po sprejetju zakona. Za to je bil čas pred sprejetjem. Drugič, če ste rešili 69. člen, je to tako, kot da bi jaz rekel, da sem dobil drugo svetovno vojno," pa se je na Čuševe navedbe odzval Macerl in dodal, da to, da želijo biti na eni strani zeleni, na drugi pa na plačilni listi gospodarskega ministrstva, "preprosto ne gre skupaj".

Vizjak: Znani si gradijo vile ob vodi

V nadaljevanju oddaje je minister Vizjak znova zatrdil, da je namen zakona prav nasproten temu, kar jim očitajo. "Želimo dodatno obvarovati priobalni vas, pitno vodo, biodiverziteto, zato omejujemo pozidavo na priobalnem pasu. Na 75 odstotkov vodotokov in priobalnih pasov itak ni možno graditi, ker bi s tem ogrožali poplavno varnost. Možno je graditi zgolj tam, kjer je stavbno zemljišče. Ta zakon ne izključuje, da moraš dobiti gradbeno dovoljenje za poseg v prostor, moraš ga dobiti. S tem zakonom zmanjšujemo nabor objektov, ki jih je možno graditi." Vnovič je poudaril, da bo omogočena zgolj gradnja objektov javne rabe, ki so namenjeni vsem in so po mnenju številnih državljanov koristni, ker želijo državljani bivati ob vodi in ob njej uživati.

Pod obstoječim zakonom pa so že zrasli tovarniški objekti – tudi z nevarnimi snovmi – ob vodi. "Lahko bi pokazal tudi vilo kakšnega znanega Slovenca, ki je v zadnjih par letih zrasla tik ob vodi."

Čencur Curk: Obstoječi zakon ne dovoli posegov v priobalno območje

Čenčur Curk je ministra znova obtožila zavajanja. V obstoječem zakonu so namreč posegi v priobalno zemljišče prepovedani, razen za nujne zadeve in vzdrževanje, prepovedani so enostavni objekti. So pa dodani kot izjema v novem zakonu, postavljeni bodo na območju, ki bi moralo biti namenjeno drugim stvarem: varovanju voda, poplavni varnosti, biodiverziteti. Barbara Čenčur Curk je prepričana, da se bodo z novim zakonom še povečali pritiski na strokovnjake in uradnike, da sprejemajo sporne odločitve o gradnji na priobalnem pasu.

Minister Andrej Vizjak je zatrdil, da od leta 2002 ni bilo sprejetih 12 uredb o ožanju priobalnega pasu, ampak 54. "Stroka je molčala, danes jo moti uta ob vodotoku na stavbnem zemljišču, ne moti pa je tovarna, ki jo je tiho zamolčala ves ta čas. To je navadno sprenevedanje."

"Strokovnjaki so pri pisanju zakonov postavljeni v kot"

Sorodna novica Arso ustavil postopek proti Termitu, ker se sporno območje pravno ne šteje za tla

Macerl je na poziv voditeljice komentiral tudi dejstvo, da za ministrstvo za okolje kot zunanji izvajalec novo zakonodajo snuje Senko Pličanič, pravnik, ki je v preteklosti sodeloval s podjetji, kot sta Lafarge in Termit. To je nesprejemljivo, je dejal Macerl, tudi ob dejstvu, da je na ministrstvu in na Arsu veliko strokovnjakov in "vsebincev", ki se "jih postavlja v kot". "Zato pa imamo takšne zakone," je navedel. Komentiral je tudi gradnjo kanala CO v ljubljanski občini.

Minister Vizjak je bil do gradnje kritičen, ker se je zgodila brez okoljske presoje, potem pa je pod istim ministrom prišel zakonski predlog, ki je dovoljeval začetek gradnje še pred pravnomočnim dovoljenjem. "To je hvala bogu ustavno sodišče ustavilo," je komentar sklenil Macerl.

Ali je minister Vizjak, ko se je odrekel reviziji kanala CO, ljubljanski občini olajšal pridobitev okoljevarstvenega soglasja? "Ti očitki so smešni, kanal CO se je zgradil že od 80 do 90 odstotkov, brez tega, da bi kdo zahteval oceno vplivov na okolje. Vsi moji predhodniki, kakor tudi zaposleni na Arsu in drugje, so storili veliko napako, ko so dopustili gradnjo tega kanala brez predhodne ocene vplivov na okolje." Revizija bi bila nepotrebna, ker bi to samo še potrdila, je menil minister. "Investitorju smo odredili pripravo presoje vplivov na okolje, ta bo imela vsa soglasja vseh resorjev in pristojnih institucij. To je moja vloga v tem projektu, vloge ostalih ministrov pa so bile, da so gladko spustili, da je do tega prišlo. Zdaj mi očitate revizijo, problem pa je dejansko v tem, da je to bilo zgrajeno brez okoljevarstvenega soglasja," se je očitkov branil minister.

Pojasnil pa je tudi razloge za sodelovanje s Senkom Pličaničem. "Na ministrstvu si prizadevamo za uravnotežen razvoj, seveda ob upoštevanju vseh okoljskih standardov, zato želimo k prenovi zakonodaje pritegniti najširši krog strokovnjakov, tudi gospoda Pličaniča, in seveda tudi stroko, ki jo imamo na ministrstvu in Arsu. Zato pripravljamo nov zakon o varstvu okolja kakor tudi nov gradbeni zakon in Zurep. Toliko zakonodajnih projektov, kot jih imamo zdaj, jih še nismo imeli." Zakaj torej toliko noveliranih zakonov? "Pred nami je načrt za okrevanje in odpornost, naslednja finančna perspektiva EU-ja, zato si želimo zeleni razvoj, ki bo v korist državljanom in našega okolja ter narave, za kar potrebujemo ustrezne zakonske rešitve in strokovno spisane zakone, tudi zakon o vodah."

V načrtu za okrevanje so predvidene naložbe v poplavno varnost, nove vodne vire, zagotavljanje ustavne pravice ljudem do zdrave pitne vode, financiranje kanalizacijskih sistemov na odročnih krajih, je še naštel minister.

"Pritiski na prostor kažejo na to, kakšno moč imajo občine"

Kar zadeva objekte, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi in stojijo na vodovarstvenih območjih, kar naša zakonodaja prepoveduje, je Barbara Čenčur Curk dejala, da se vračamo na to, kako dobre varovalke imamo v zakonih, vidimo pa, kaj se dogaja v prostoru.

Pritiski so po njenem mnenju povsod – na vodovarstvena, poplavna območja, za umeščanje stavbnih zemljišč na poplavna območja. V Ljubljani je izpostavila pritiske na Ljubljansko barje, ki je poplavno območje. "Občine so res tiste, ki pritiskajo na te zadeve in jih tudi izpeljejo. Enako se vidi pri projektu CO, ki je bil drobljen. Zaradi tega ni prišlo do zahteve za okoljevarstveno soglasje. Če so evropska sredstva Jaspers, je vedno zahtevana ta presoja vplivov na okolje, tudi če to v sami zakonodaji države ni zahtevano."

"Vsi ti pritiski na prostor kažejo na to, kakšno moč imajo občine in kako spravijo vse te posege skozi vse varovalke, ki jih imamo," je še dodala Barbara Čenčur Curk.

Na koncu oddaje je bilo na vrsti tudi vprašanje, o tem, ali je referendum o zakonu res potreben. "Na današnjih primerih smo videli, kam nas pripeljejo politiki. V prihodnosti bomo potrebovali kmetijsko zemljo in pitno vodo, to sta dve najbolj pomembni stvari. Priobalnega pasu je samo 40 metrov in še tega bi radi pobetonirali in gradili hotele ter gostilne. Če hočemo obvarovati priobalni pas, je zelo pomemben filter, kjer se površinska voda sfiltrira, preden napaja podtalne vode, ki jih pijemo. Tam je življenje, biodiverziteta, habitati, pustimo to naravi. Če hočemo dobro naslednjim generacijam, je treba dobiti ta referendum," je njegovo pomembnost poudaril Macerl.