Da Slovenija ni v politični krizi, je pa v razmerah povečane politične negotovosti, je ob srečanju s predsednikoma Nemčije in Portugalske na Brdu pri Kranju dejal predsednik republike Borut Pahor. Da o usodi vlade odločata vlada in parlament in da to ni v pristojnosti predsednika republike, je še poudaril slovenski predsednik. Ocenil je, da je v slovenski politiki dovolj zrelosti in izkušenosti, da je sposobna predsedovanje Svetu EU-ja izpolniti na visoki ravni pričakovanj vseh 27 članic po najboljših močeh.

"Moje videnje vloge v politiki in v teh razmerah zlasti je, da z vlado, ki jo imenuje državni zbor, sodelujem, in seveda, da v enaki meri sodelujem tudi z državnim zborom," je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje.

Če bo stanje povečane politične negotovosti trajalo dlje in se bo morda še poglobilo, bo po Pahorjevi oceni toliko pomembnejše, da "se bomo zavedali naše skupne odgovornosti, ne glede na politične razlike med nami, da smo hkrati odgovorni ne samo za svoj lastni razvoj, ampak tudi za vodenje Sveta EU-ja".

Pahor je izrazil upanje, da bo občutek odgovornosti, da Slovenija kot predsedujoča država vendarle usmerja nekatere glavne razprave in sklepe glede skupne prihodnosti, torej tudi naše, prevladal. Za to si bo kot predsednik prizadeval, je poudaril.

"Najboljša stvar" je evropska ideja

Evropska ideja je "najboljša stvar", ki se je zgodila evropski celini, je na skupni novinarski konferenci vseh treh predsednikov dejal Pahor. Poudaril je, da jo je treba negovati.

"Slovenija je proevropska država, ki je pred 30 leti svojo ustanovitev povezala z idejama demokracije in Evrope. To nas mora voditi tudi, ko bomo na čelu sedemindvajseterice," je poudaril ob bližajočem se slovenskem predsedovanju Svetu EU-ja.

"Slovenija morda vodenje prevzema v času, ko bomo premagali epidemijo covida-19 in se bo vrnilo normalno življenje," je dejal Pahor. Tako tema razprav ne bo samo epidemija covida-19, ampak tudi druge teme, pomembne za prihodnost Evropejcev. Med temi je omenil konferenco o prihodnosti Evrope, zelene in digitalne politike, proces širitve Evropske unije in vlogo EU-ja kot globalnega igralca.

De Sousa poudaril podnebno problematiko

Podnebno problematiko, digitalizacijo, mlade in vlogo EU-ja v svetu je med izzivi prihodnosti in enotnosti Unije poudaril tudi portugalski predsednik Rebelo de Sousa. Te naloge bo Portugalska, ki Svetu EU-ja predseduje trenutno, julija predala Sloveniji, je povedal. Izrazil je prepričanje, da bo slovensko predsedovanje pomembno za Evropo in svet.

Pojasnil je, da je bilo v času nemškega in portugalskega predsedovanja Svetu EU-ja narejenih nekaj bistvenih korakov za enotnost v EU-ju. Pri tem je izpostavil sprejetje finančnega svežnja za okrevanje Evrope po pandemiji, izboljšave na področju zdravstva, dogovor o digitalnem covidnem potrdilu in strinjanje na socialnem področju.

Steinmeier poudaril finančni sveženj

Kot primer enotnosti je finančni sveženj izpostavil tudi nemški predsednik Steinmeier. Sprejet je bil lahko samo zato, ker so nekatere države naredile korak nazaj, je dejal. Če je Evropski uniji uspelo to, se bo uspešno spopadla tudi s prihodnjimi izzivi, je poudaril.

Ob tem je povedal, da niso pomembna samo finančna sredstva, ampak tudi zavezanost evropski ideji. Ta bo EU-ju omogočila, da bo iz krize izšel okrepljen. Evropska ideja po njegovem mnenju ni samo zadeva evropskih institucij, ampak je zadeva vseh držav članic in tudi njihovih državljanov.

Ob tem je spomnil, da so države članice tudi v preteklosti pogosto izhajale z različnih stališč. Vendar pa obstaja okvir, ki omogoči skupno rešitev, je dejal Steinmeier in poudaril, da je vedno potrebna pripravljenost na kompromis.

Predsedujoči trio držav Slovenije, Nemčije in Portugalske

Predsedniki držav, ki sestavljajo trenutni trio predsedujočih držav Svetu EU-ja, so izjavo za medije na Brdu pri Kranju podali po kratkem uvodnem pogovoru. Po izjavi pa so imeli še delovno kosilo.

Namen srečanja, za katero so se dogovorili na začetku leta, je nadaljevanje dialoga predsednikov in krepitev razprave o vprašanjih skupnega interesa. Posebno pozornost so posvetili EU-ju in glavnim izzivom, s katerimi se ta spopada. Razpravljali so o pričakovanjih glede konference o prihodnosti Evrope. Spregovorili pa so tudi o slovenskem predsedovanju Svetu EU-ja, ki ga bo Slovenija julija prevzela od Portugalske.

Predsednik republike je sogovornikoma predstavil tudi sklepe nedavnega srečanja procesa Brdo-Brioni. Ob tem so predsedniki spregovorili o razmerah na Zahodnem Balkanu in pomenu hitrejšega širitvenega procesa Unije. Predvidoma so se pogovarjali tudi o varnostnih izzivih v evropski soseščini ter odnosih EU-ja z ZDA, Rusijo in Kitajsko. Pahor je s kolegoma iz Nemčije in Portugalske spregovoril tudi o spopadanju s pandemijo covida-19 in gospodarskem okrevanju po njej.

De Sousa v Sloveniji do torka

Predsednik republike bo nato v ponedeljek in torek portugalskega predsednika gostil še na uradnem obisku. Kot napovedujejo, bo osrednja tema njunih pogovorov EU in izzivi, s katerimi se spopada v okrevanju po pandemiji in ob prehodu na zeleni in digitalni razvoj. Predsednika bosta predvidoma spregovorila tudi o dvostranskih odnosih med državama, sodelovanju v okviru EU-ju, konferenci o prihodnosti Evrope, pripravah na slovensko predsedovanje Svetu EU-ja ter aktualnih mednarodnih vprašanjih.

V Vili Podrožnik bo de Souso v ponedeljek sprejel tudi predsednik vlade Janez Janša. Sogovornika bosta v pogovorih poleg prioritet predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja, konference o prihodnosti Evrope in Zahodnem Balkanu izmenjala mnenja tudi o bilateralnih odnosih med državama, ki se še poglabljajo na vseh področjih – od gospodarstva, kulture, znanosti, digitalizacije, prometa, okoljevarstva do medparlamentarnega povezovanja.