Kot je v današnji razpravi z naslovom Prihodnost Evrope – pogovor o strateških izzivih ob začetku vseevropske razprave povedal premier Janez Janša, so se skupaj z današnjimi gosti marca odločili, da bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU-ja v drugi polovici leta skušala tudi vsebinsko dodajati vrednost konferenci o prihodnosti Evrope.

Po njegovih besedah bo na razpravo pomembno vplivala strateška agenda EU-ja, torej zeleni in digitalni prehod, ki bosta spremenila naš način življenja. Med prevladujočimi temami bo še odpornost Evrope za boljši spopad z epidemijo v prihodnje in podobnimi kriznimi razmerami.

Razprava bo po premierjevih besedah potekala tudi o številnih temah, kjer ni tako velike enotnosti v EU-ju. Med temi je omenil lastne vire EU-ja in večinsko odločanje pri zunanjepolitičnih temah. Po njegovem mnenju pa je pomembna tema tudi demografska slika, ki je strateška težava.

Kot je še povedal Janša, so se v okviru trenutnega tria predsedujočih držav in tudi prihodnjega dogovorili, da se razprava odpre, da sodelujejo ljudje z različnimi pogledi.

Zato se je vlada odločila, da bo tudi celoten letošnji Blejski strateški forum (BSF) namenjen razpravi o prihodnosti Evrope. Zanimanje je veliko, je povedal premier, pričakuje tudi številne najvišje predstavnike drugih članic.

Pahor: Samo vključujoča razprava je smiselna

Za vključujočo razpravo se je zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. "Samo vključujoča razprava – tako na ravni državljanov kot na ravni politike – je smiselna in koristna," je poudaril.

Ta razprava ima zaradi slovenskega predsedovanja poseben pomen, je dejal. Poudaril je, da je v interesu Slovenije močna in povezana Evropska unija.

Tudi sam se zavzema za bolj povezano Evropo, kot je zdaj, navznoter, in bolj močno igralko navzven. "Še v času svojega življenja imam željo, da bi lahko izvolil predsednika ali predsednico Evropske unije," je ponazoril svojo vizijo Evrope.

Poudaril je sicer, da lahko zaradi okoliščin v povezavi s pandemijo covida-19, pa tudi političnih in varnostnih, od same konference pričakuje manj, kot bi si sam želel, in tudi manj, kot si zaslužijo državljani in Evropa.

Srečanje z nemškim in portugalskim predsednikom

Zagon konferenci želi dati tudi s srečanjem s predsednikoma Nemčije Frank-Walterjem Steinmeierjem in Portugalske Marcelom Rebelom de Souso 30. maja. Nato namerava 4. junija obiskati institucije EU-ja v Bruslju.

Za vključujočo razpravo se je med drugim zavzel tudi svetovalec predsednika republike Ernest Petrič, ki je poudaril, da je le tako lahko uspešna.

Pomen tega, da bo konferenca potekala od spodaj navzgor, je poudaril tudi pravnik Matej Avbelj. Povedal je, da se bomo odločali o treh scenarijih, eden je nadaljevanje reformne poti, drugi ohranjanje statusa quo, tretji pa dezintegracija. Sam se zavzema za prvi scenarij, ki po njegovih besedah temelji na pluralnosti, ustavni demokraciji in nedržavni federaciji.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je glede tega povedal, da bi Evropska unija potrebovala svojo ustavo, če bi želela postajati vse tesneje povezana. Ob tem je spomnil na ljubljansko pobudo, ki je po njegovih besedah slovenski predlog glede evropske ustave. Pri njej je sodeloval tudi sam.

Pravnik Jurij Toplak pa se je medtem zavzel za pluralnost in svobodo v političnih in tudi siceršnjih razpravah v Evropi. Dejal je, da si želi večjo transparentnost evropskih institucij, manj ovir pri zaposlovanju v drugih članicah Unije in zmanjšanje razdalje med institucijami ter ljudmi.

K zadnjemu je pozvala tudi nekdanja evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, pri čemer morajo veliko narediti tudi same institucije. Poenostavitev administracije mora biti kratko- in dolgoročni cilj, je poudarila.

V Sloveniji se je tako začela konferenca o prihodnosti Evrope, v okviru katere bodo lahko Evropejci izmenjali poglede in iskali odgovore glede smeri prihodnjega razvoja celine ter vloge in umestitve Evropske unije v spremenjenih geopolitičnih razmerjih. Pomembno vlogo bo pri njenem vodenju kot predsedujoča Svetu EU-ja odigrala tudi Slovenija.