"Tako spisana uredba vlade, ki so jo pridobili mediji, je novi manever, da bi zaobšla dva zakona, ki ju krši že vse od začetka tega leta. PKP 7 je jasen in vladi nalaga financiranje STA-ja, četudi ni podpisana pogodba. Zdaj so se domislili uredbe, ki ni v skladu ne z ustavo in tudi ne z zakonoma," se je na predlog uredbe odzval direktor STA-ja Bojan Veselinovič.

"Medtem ko nam predsednik Borut Pahor napoveduje podelitev državnega odlikovanja, Janševa vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico STA-ja. Jagoda na tej smrtonosni torti je vladno sklicevanje na EU-jevo uredbo, pri čemer je Evropska komisija jasno sporočila, da zdajšnji sistem financiranja ni nedovoljena oblika državne pomoči," je še dodal. Poudaril je, da STA o vsebini uredbe ni bil povprašan, kar "bi se ob njenem nastajanju moralo zgoditi, če bi nam z njo hoteli kaj dobrega".

Medtem ko zakon o Slovenski tiskovni agenciji (STA) določa, da STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku in angleškem jeziku, pa osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA-ja, ki ga je pridobil STA, nekoliko drugače opredeljuje javno službo.

Glede na vladni osnutek bi STA v okviru javne službe objavljal povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da bi bili jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako bi veljalo za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku. V okvir javne službe bi spadala tudi besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih in v celoti vsebine o manjšinah, ki bi morale biti objavljene v posebni rubriki.

Očitki o kršenju zakonodaje

Pravno mnenje, ki ga je pridobil STA, pa osnutku uredbe očita, da na več mestih krši zahtevo, ki izhaja iz legalitetnega načela, saj ureja pravna razmerja brez vsebinske podlage v zakonu, pa tudi v izrecnem nasprotju z njo. Tako v zakonu o STA-ju ni podlage, ki bi STA-ju nalagala dolžnost, da morajo biti posamezne informacije jasno ločene od drugih ali pa celo, da morajo biti objavljene v posebni rubriki na spletni strani.

Tako z nomotehničnega kot z vsebinskega vidika je po tem mnenju sporna določba v uredbi, ki opredeljuje, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA-ja.

Za leto 2021 financiranja ni mogoče urediti drugače

Nomotehnično je sporna določba zato, ker uredba določa, da ureja opravljanje javne službe, nato pa poseže na področje tržnih storitev. Obenem pa uredba določa, česa STA ne sme izvajati, poleg tega pa vsebinsko ni opredeljeno in ni jasno, kaj naj bi bilo prepovedano, še navaja pravno mnenje in poudarja, da zakon o STA-ju ne vsebuje prepovedi, ki jo vsebuje uredba. Tržne dejavnosti so sicer opredeljene v zakonu, a so navedene tiste, ki jih STA sme opravljati. Kot izhaja iz pravnega mnenja, je uredba z dikcijo, ki jo uporablja, nejasna in arbitrarna in je kot taka lahko vir sporov, ki bodo izhajali iz različnega razumevanja "vsebine prepovedi".

Pravno mnenje se dotika tudi opredelitve glede načina določanja višine nadomestila. Sedmi protikoronski zakon določa, da se v letu 2021 na podlagi sprejetega poslovnega načrta STA-ja dodelijo sredstva za opravljanje javne službe, tudi če z ustanoviteljem ni sklenjena pogodba. "To določilo je popolnoma jasno in ne pušča dvoma – vlada je dolžna zagotoviti točno toliko sredstev, kot izhaja iz poslovnega načrta za letos. Ni odveč dodati, da v letu 2021 financiranja ni mogoče določiti oz. urediti drugače, kot je določeno v citiranem zakonu," navaja mnenje.

Tako je sporno tudi določilo v uredbi, da se v primeru, če pogodba za leto 2021 ni sklenjena, storitve javne službe plačujejo tudi v skladu z uredbo. Sedmi protikoronski zakon namreč ne dopušča uvajanja in določanja novih oz. dodatnih pogojev. "Zahteva za upoštevanje uredbe, ki je očitno protiustavna, je sama po sebi sporna in bo privedla do nove protiustavnosti," je zapisano v mnenju. Sporno je tudi določilo o obveznem trimesečnem poročanju Ukomu o izvajanju letnega poslovnega načrta. Skladno z določilom zakona o STA-ju in aktom o ustanovitvi je za izvajanje nadzora pristojen nadzorni svet, še navaja pravno mnenje.

Za pripravo in podpis pogodbe odgovoren direktor Ukoma

Uredba sicer določa, da se znesek za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe določi tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA-ja. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA-ja.

Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov. Hkrati pa osnutek določa, da se nadomestila izplačujejo mesečno glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu.

Letno pogodbo o opravljanju javne službe skleneta STA in vlada, pri čemer je za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe pooblaščen direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Uredba tudi določa, da če pogodba za letos o opravljanju javne službe STA-ja ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo v skladu s sedmim protikoronskim zakonom, zakonom o STA-ju in to uredbo. Ocenjene finančne posledice uredbe znašajo dva milijona evrov. Poslovni načrt STA-ja, po katerem bi morala država v skladu z zakonodajo financirati javno službo STA-ja, predvideva nadomestilo za javno službo STA-ja v znesku 169.000 evrov na mesec.

Veselinovič: Gre za popolno demotivacijo za opravljanje tržne dejavnosti

Po mnenju direktorja STA-ja predvidena formula izračuna posredno pomeni popolno demotivacijo za opravljanje tržne dejavnosti, pri čemer ni nobenega jamstva, da bi dobili dva milijona evrov nadomestila, saj so sredstva za to samo rezervirana. "Presojo, ali bi jih dobili in koliko sredstev, pa so spet pripisali direktorju Ukoma. Kot da ne bi imeli nadzornega sveta STA-ja, ki je po zakonu primarno pristojen za nadzor poslovanja," je dodal Veselinovič in napovedal, da bodo za izpodbijanje uredbe, če bo sprejeta, uporabili vsa pravna sredstva.

Tudi DNS in SNS osnutek uredbe ocenjujeta kot neustaven

Tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) in Društvu novinarjev Slovenije (DNS) nasprotujejo osnutku uredbe o opravljanju javne službe STA-ja. Kot so ocenili, je osnutek uredbe neustaven in posega v uredniško ter upravljavsko avtonomijo agencije. Predlog uredbe pomeni uresničevanje politično motiviranega cilja aktualne vlade, ki mu je sledila v do zdaj nezakoniti prekinitvi financiranja javne službe STA-ja, to je podreditvi javnega servisa in uničenju njegove uzakonjene neodvisnosti, opozarjajo v SNS-ju.

V DNS-ju pa poudarjajo, da je predlog takšne uredbe nepotreben, saj delovanje STA-ja opredeljuje zakon, njegovo financiranje za leto 2021 pa dodatno omogoča določba sedmega protikoronskega svežnja. Sprejetje osnutka uredbe bi po oceni DNS-ja povečalo nadzor Ukoma in njegovega direktorja nad neodvisnim javnim medijem ter omogočilo nadaljevanje izsiljevanja in izvajanja pritiska na STA.

Vlado zato pozivajo, da v skladu z veljavno zakonodajo STA-ju poravna zapadle obveznosti za izvajanje javne službe, še preden jo k temu prisili sodišče. Na okrožno sodišče v Ljubljani pa "apeliramo, naj spor obravnava prednostno, saj je njegova časovna komponenta izredno pomembna in lahko prepreči stečaj STA ali nadaljnje manipulativne manevre vlade", so zapisali v sporočilu za javnost.