Pri pariški izpostavi dražbene hiše Christie’s si za platno obetajo izkupiček med 200 in 300 tisoč evri. Avtor platna naj bi bil privrženec Leonarda da Vincija, gre pa za eno zgodnjih kopij te slavne umetnine, piše BBC.

Slika, ki gre na spletno dražbo, je splošno znana kot Hekkingova Mona Liza – ime je dobila po svojem nekdanjem lastniku Raymondu Hekkingu (1886–1977). Slika je v njegovi lasti pristala v 50. letih minulega stoletja, ko jo je kupil od trgovca z umetninami v Nici. Hekking je bil znan tudi po svojem dvomu o pristnosti tistega platna, ki visi v Louvru

Nič manj kot utelešenje "sanj človeka, ki goji strast do umetnosti"
"To delo in njegova zgodovina ponazarjata fascinacijo nad Mono Lizo in avro Leonarda da Vincija, ki sta ju vselej imela," so zapisali pri dražbeni hiši. Mednarodni vodja za slike starih mojstrov pri Christie’su Pierre Etienne je dejal, da Mona Liza Hekking predstavlja "sanje človeka, ki goji strast do umetnosti. Ona je njegov ideal. Raymond Hekking je bil njen odločni zagovornik med umetnostnimi zgodovinarji in svetovnimi mediji."

Izvorna Mona Liza oziroma La Gioconda, kakor je tudi znana, je nemara najslavnejša slika na svetu, italijanski renesančni mojster Leonardo da Vinci pa velja za enega največjih umetnikov vseh časov.

Življenje v zastekljeni komori pred milijoni parov oči
Sliko v Louvru le redko premikajo, odkar so jo prvikrat razstavili v letu 1804. Že 45 let ni zapustila muzeja, premikanju slike zaradi njene krhkosti tudi močno nasprotujejo kustosi v muzeju. Nazadnje je potovala leta 1974 v Rusijo in na Japonsko, leta 1964 pa je bila v ZDA razstavljena kljub ostremu nasprotovanju kustosov.

Od leta 2005 visi praktično na istem mestu. Ob nedavni prenovi muzeja v letu 2019 so jo za nekaj časa prestavili le za nekaj korakov, nato pa znova vrnili na siceršnje mesto. Visi na betonski steni v zastekljeni komori, ki uravnava ustrezno temperaturo in omogoča tudi zaščito pred potencialno nevarnimi namerami obiskovalcev. V Louvru imajo z njimi kar nekaj slabih izkušenj: leta 1911 so sliko ukradli, 1956 pa so jo poškodovali s kislino in še istega leta s kamnom – zdaj je shranjena za neprebojnim steklom.