Tulum, svoj čas zaspana idilična ribiška vasica na mehiškem polotoku Jukatan, je v zelo kratkem času prehodil pot od skritega bisera do žurerske meke predvsem premožnejših Američanov, do v tej zadnji, mračnejši inkarnaciji najnovejšega središča zloglasnih mehiških narkokartelov.
Razlogov je več, a poglavitni je, da je bila Riviera Maya v tem pandemičnem letu ena redkih, ki je delovala povsem nemoteno. Brez koronskih zaprtij (tri mesece so bili zaprti zgolj v začetku pandemije lani), brez testov za vstop, praktično brez omejitev, z odprtimi klubi, še maske so bolj za vzorec kot ne.
Posledično se je v majcenem Tulumu, ki nikdar ni bil ustvarjen za tako invazijo, kot je je deležen v zadnjem desetletju, turistov trlo. In klientela je tam zelo specifična – predstavniki mlajše generacije, dobro situirani, željni zapravljanja in predvsem zabav. Z vsem, kar jim pritiče.
Tulum le slovi kot nekakšna mehiška različica Miamija, a z boemskimi glampingi s krogom za jogo namesto stolpnic, z zgolj eno, močno razrito cesto in liberalno farmacevtsko industrijo, zaradi česar je za z zdravili na recept zasvojenimi Američani dopust v Tulumu kot izlet v trgovino z bombončki.
Ni čudnega, da so najmočnejši mehiški karteli v času, ko je svetovni turizem močno omejen, Mehika pa je bila med bolj prizadetimi državami v pandemiji, zavohali svojo priložnost, saj je povpraševanje po t. i. party drogah izjemno.
No, kadar obiskovalci ne kupujejo v pouličnih lekarnah, kjer ti ob nakupu antibiotikov ali viagre mimogrede prodajo še xanax in mišične relaksante, ker so v akciji.
In mnogo tistih, ki so že tako jadikovali, da se je Tulum izgubil v komercializaciji, da je žrtev svojega lastnega uspeha, ki mu infrastrukturno ni dorasel, se zdaj boji, da bo s kriminalom in nasiljem tulumske zgodbe o uspehu kaj kmalu konec.
Za vse so krivi didžeji
Za popolno razumevanje, kako se je to zgodilo, je treba skočiti nekaj let nazaj, ko se je začel vzpon tega letovišča ob Karibskem morju, v zvezni državi Quintana Roo, znani po čudovitih belih peščenih plažah, bogati flori in favni, naravnih tolmunih (t. i. cenotas) ter starodavnih majevskih ruševinah.
Razcvet turizma se je v tej zvezni državi s središčem v Cancunu začel v 70. letih in kmalu so na rivieri zrasli večji hoteli in letovišča, ki so Quintani Roo prinesli dober zaslužek, a tudi spremenili cele pasove obale v še en brezdušni mastodont množičnega turizma.
Naslednje poglavje so bili elektronski glasbeni festivali, ki so posredno vplivali tudi na podobo in sloves Tuluma, kot ga ima danes. Vse skupaj se je začelo leta 2008 s prvo izdajo slovitega festivala BPM v 60 kilometrov oddaljeni Playi del Carmen.
Festival elektronske glasbe, ki sta ga kot nekakšno postsilvestrsko srečanje pripadnikov didžejske in barmanske industrije ustanovila Kanadčana Craig Pettigrew in Philip Pulitano, je naglo prerasel v enega večjih svetovnih tovrstnih dogodkov.
Vsako leto se je na plaži pod kokosovimi palmami zbralo po 70.000 obiskovalcev in več kot 400 didžejev, ki so vrteli glasbo noč in dan, deset dni skupaj.
Strelski pohod naredil konec zabavi
Zastor je z zadnjim srečanjem padel leta 2017, potem ko je na sklepni zabavi v nočnem klubu Blue Parrot (Modra papiga) 16. januarja strelec ubil štiri ljudi, 15 pa jih ranil.
Po streljanju je zaokrožilo sporočilo, ki naj bi ga domnevno pustil narkokartel Los Zetas, eden najmočnejših in najnevarnejših v Mehiki, v katerem so navrgli, da BPM in Pulitano "nista hotela igrati, kot bi morala" in da je to šele začetek.
Kot je prišlo na dan pozneje, so imeli organizatorji s kartelom sprva neproblematičen odnos, a ko je kartel tisto leto zahteval več, Pulitano ni hotel kloniti, s tem pa je podpisal obsodbo svojemu projektu na Jukatanu.
Po streljanju so se organizatorji vsi po vrsti umaknili in poniknili, županja Cristina Torres Gómez pa je prepovedala vse nadaljnje dogodke, ne le BPM-ja, ampak tudi vse druge elektrofestivale v regiji. BPM se je še septembra tistega leta preselil na Portugalsko, a dediščina kultnega festivala je na Rivieri Maya vsekakor ostala.
Tulum kot romarska destinacija
In nikjer bolj kot v Tulumu, mestu, ki je v taki podobi, kot ga poznamo danes, zraslo prav na račun BPM-ja in podobnih manjših festivalov.
Ko so zvezdniški didžeji potrebovali pobeg, so se zapeljali do Tuluma, takrat še povsem zaspanega ribiškega zaselka, zatočišča tistih, ki so iskali popolno divjino, paradiž brezkončnih belih plaž in peščico kolib s tacosi in cevichejem.
Povsem impromptu so začeli ob večerih vrteti svoje sete za peščico gostov in prijateljev in tako sprožili iskro, ki je Tulum z le 47.000 prebivalci po eni strani popeljala še višje od Playe del Carmen – z bolj izbrano klientelo, bolj luksuzno, v manjših krogih udeležencev, a se je glas o norih žurih na skrajnem vzhodu Mehike naglo razširil med verniki.
"Tuluminati" si pravijo, ponosno in neironično, tujci, ki se kot sekta zgrinjajo v Tulum v iskanju lažne poduhovljenosti, medtem ko domačini ta izraz uporabljajo sarkastično, za pozerje, ki se skušajo na vsak način vklopiti, a to počnejo z zvočno terapijo na plaži, veganskimi toasti s pesinim humusom in avokadom ter boho šik "cunjami, ki so videti cenene, a stanejo 500 dolarjev", zajedljivo pripomni eden od mojih sogovornikov.
Plaža vs. džungla
Danes je ostala enaka kot pred desetletjem praktično samo še tista edina, večno luknjasta cesta, ki povezuje majevske ruševine na zahodu z naravnim rezervatom Sian Ka'an na vzhodu, vmes pa prečka verjetno najbolj kaotičnih pet kilometrov tega dela sveta, t. i. tulumsko "hotelsko cono", razdeljeno na vrsto pretežno luksuznih manjših hotelov, glampingov in klubov na plaži ter vrsto restavracij, barov, klubov in hotelov v t. i. džungli.
Pred orjaško skulpuro ženske z razpetim oprsjem Daniela Popperja se že zjutraj vije dolga vrsta za selfieje, nekaj metrov naprej na plaži klub Vagalume vabi s skulpturama orjaških dlani, ki objemata njihov bazen, vmes je par butikov z gigantskimi lovilci sanj in amuleti, še malo naprej pa je ekohotel Azulik, arhitekturno čudo iz lesenih vitic in makramejev, ki je tudi postal obvezna fotopostojanka.
"To je mesto, dejansko ustvarjeno za instagramsko generacijo," pripomni 31-letni kuharski mojster Jose Luis Hinostrozo, ki ima v mestu tri restavracije.
Pär, švedski fotograf, ki je bil v Tulumu nazadnje pred osmimi leti, presenečen ugotavlja, da če je takrat za posteljo v hostlu na plaži plačal pet dolarjev, danes pod 200 dolarjev na noč težko dobite kar koli spodobnega, taksisti pa za tistih pet kilometrov od ene do druge strani hotelskega območja zaračunajo že oderuških 30 dolarjev.
Ampak zaradi destinaciji popolnoma neprimerne ceste se potovanje v največjem večernem desantu iz slabih deset kilometrov oddaljenega mesta Tulum lahko podaljša tudi za nekaj ur, še posebej, kadar se zgodi prometna nesreča, izbruhne streljanje ali je racija.
Med Tuluminati in vojsko
Sprehod po Tulumu se pogosto zdi skrajno surrealna izkušnja, kot da bi se sprehajali med dvema svetovoma – na eni strani povsem brezskrbni turisti, odeti v makramejaste mrežaste obleke in fedora klobuke, v tulumskem transu tavajoči med koktajli na plaži, butiki s precenjenimi oblačili, lekarnami z viagro in pomirjevali ter nabito polnimi klubi, kot da covid-19 za Tulum ne obstaja.
Po isti cesti se vozijo težki oklepniki, do zob oborožena vojska in specialci, katerih prisotnost je bila tisti teden konec maja še posebej močna po nedavnem dvojnem umoru prav sredi te hotelske cone, pred očmi turistov. Teh očitno ne vojska ne pandemija kaj dosti ne zmotita.
Na plaži pred luksuznim hotelom Casa Malca, nekdanjo poletno rezidenco narkokralja Pabla Escobarja, si družba premožnih Mehičanov iz prestolnice privošči odmor od srebanja steklenic piva Corona ob zvokih lastnega mariachi banda za poziranje z vojakoma z brzostrelko in v kamuflažni opremi, ki smrtno resno motrita bleščeče belo, s kokosovimi palmami obrobljeno plažo.
Če se oblasti Quintane Roo bojijo, da bi jim narkokarteli in z njimi povezano nasilje lahko uničili cvetoč turizem in vse skupaj pometajo pod preprogo, se za turiste in "Tuluminate" po drugi strani zdi, da groženj ne jemljejo prav resno.
Temni raj
Karteli so v tej zvezni državi prisotni že dolgo, a v Tulum so se preselili šele v zadnjem letu pandemije in s tem dali skovanki "temni paradiž" nov podton.
Z mamili povezan kriminal je zlasti na začetku letošnjega leta, ko je bila večina preostalega sveta zaprta, začel skokovito naraščati, streljanja in obračuni med kartelom in policijo, strankami ali konkurenco so postali stvar skoraj vsakdana, tudi zaradi zelo ohlapne orožarske zakonodaje.
"Strelski obračun rivalskih kartelov v središču Tuluma," se bere naslov v Yucatan Timesu iz marca s pojasnilom oblasti, da je streljanje izbruhnilo zaradi spora glede nadzora nad osrednjim trgom v mestu.
"Mehiški turistični koridor postaja sanjska destinacija za prekupčevalce z mamili," je februarja pisal Business Insider, ki je poročal o vrsti prestreženih letal z mamili v Quintani Roo. Večinoma so bile to pošiljke kokaina iz Kolumbije, Argentine in Venezuele.
Kriminal narastel za 738 odstotkov
Nedavni podatki uradne statistike kažejo, da se je z mamili povezan kriminal v Tulumu med letoma 2019 in 2021 povečal za kar 738 odstotkov, število umorov pa za z 11 leta 2017 na lanskih 49, policistov pa je občutno premalo za spopadanje s temi razmerami.
Kot je marca poročal mehiški časnik Reforma, so za porast nasilja v Tulumu krive vojne za ozemlje med rivalskimi kriminalnimi združbami.
Podatki zvezne vlade kažejo, da v letovišču deluje šest kriminalnih združb, vključno z zloglasnimi in močnimi karteli Jalisco, Zetas in Sinaloa. Glavni draž zanje je preprodaja mamil, saj je tip turistov, ki zahajajo v Tulum, pripravljen plačati veliko za omamo.
Minister za varnost Quintane Roo Lucio Hernández se težave zaveda, pri tem pa kot enega glavnih dejavnikov za porast nasilja izpostavlja nedavni prihod kartela Sinaloa, ki ga je svoj čas vodil zloglasni mamilarski kralj Joaquin Guzman - El Chapo.
Naval Američanov in zvezdnikov
Oblasti dobivajo tudi vse več prijav hotelov in restavracij v mestu, ki so postali žrtve izsiljevanja, kar potrdi tudi Hinostroza, lastnik restavracij Arca, Atila in Mestixa, ki je leta 2017 v Mehiki vodil pop-up danske Nome, štirikrat prve restavracije sveta, in ostal.
Hinostroza je eden tistih, ki poročajo o izjemnem letu. "Zaslužki so bili trikrat višji od leta pred pandemijo," pravi. Uradni podatki kažejo, da je celotna Quintana Roo v nekaj mesecih med decembrom in februarjem, ko je bila večina sveta zaprta, imela le 25 odstotkov manj turistov kot v letu prej.
Več kot polovica od milijona turistov v tistem času so bili Američani, številni tuji zvezdniki, kot je Dua Lipa, ki so se nato na družbenih omrežjih spopadali z očitki lahkomiselnosti zaradi potovanj v času pandemije.
Skoraj kot da pandemije ne bi bilo
Ker v Mehiki vsaka zvezna država sama odloča o sprejemanju ukrepov, je bila liberalna in podjetna Quintana Roo, kjer turizem predstavlja kar 87 odstotkov BDP-ja, na udaru domače javnosti. Še danes so v Ciudadu de Mexicu precej opreznejši, tako glede mask kot razkužil, kot v Tulumu, kjer na pandemijo spominjajo zgolj zabojniki, ki ponujajo akcijske cene hitrih antigenskih testov pred poleti v domovino.
Decembra so v Quintani Roo našteli povprečno 460 prihodov in odhodov letal dnevno – pred pandemijo je ta številka znašala 500.
Na riviero je samo v tistem prazničnem obdobju pripotovalo več ameriških turistov kot leto dni prej, ko je bil koronavirus zgolj neki daljni kitajski privid. Ob tem pa ostajajo dlje kot prej, mnogi so se celo odločili, da kar celotno pandemijo preživijo na plaži in delajo "od doma".
V teoriji so oblasti poskrbele za varnost – omejile so hotelske kapacitete, ustvarile so turistični mehurček od letališča do izbranega hotela, atrakcije, kot so majevske ruševine, pa izvajajo pod okriljem "covidno varnih" tur.
A celo oblasti so januarja priznale, da lahko zagotovijo "varno destinacijo" zgolj znotraj tega mehurčka – ko ga turisti enkrat zapustijo, odvržejo maske in se odpravijo po nabito polni tulumski promenadi ali v klube, zagotovil ni.
Z zabave se je covid-19 razširil v ZDA
Tulum je izrazito odprta lokacija, kjer so celo klubi in restavracije praktično vsi pod milim nebom, tako da kakšnih res velikih izbruhov ni bilo, za nameček pa so še obiskovalci skoraj vsi mlajša generacija.
Kljub temu število okužb v Quintani Roo vseskozi vztrajno narašča in glede na to, da so bili v Tulumu že tako na slabem glasu, jim nikakor ni šlo na roke, da so decembra kljub opozorilom izpeljali festival Art With Me, nekakšno tulumsko različico Burning Mana, ki združuje kulinarične pop-upe, interaktivne delavnice, okrogle mize in množične zabave z didžeji pozno v noč.
Večina udeležencev so bili mladi Američani. Ko so se vrnili v ZDA, so prinesli s seboj tudi okužbe, ki se jih je dalo ekspresno hitro povezati s Tulumom.
"V retrospektivi morda zadeva ni bila najbolj bistra," se namuzne Hinostroza.
Še prejšnji mesec se je nekaj časa govorilo in pisalo, da je samo vprašanje časa, ali bodo šli v zaprtje – na naše vprašanje, kako je s tem, so domačini samo zamahnili z roko.
"Turizem je preveč pomemben za nas, zaprtja, vsaj takega pravega, ne bo," pravi suvereno Hinostroza.
Cara Davis, Kanadčanka, ki s svojim mehiškim fantom Rodrigom vodi restavracijo Mestixa, pa: "Tulum te omreži, te premami. Tu lahko zaslužiš tudi desetkrat toliko kot kjer koli drugje po Mehiki, ampak težko stkeš prijateljstva. Mesto te vsrka, nato pa izpljune, to je Tulum."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje