"Danes prvič po 9. septembru 2020 ugotavljamo dvomestno število pozitivnih primerov okuženih, hkrati je danes prvi dan po 10. oktobru 2020, ko nismo imeli nobene smrtne žrtve. To je velik uspeh vsakega posameznika, ki s svojimi najboljšimi močmi solidarno prispeva k temu, da z ukrepi in s cepljenjem omejujemo epidemijo," je na vladni novinarski konferenci dejal minister za zdravje Janez Poklukar in dodal, da je danes prvič kot minister sodeloval na seji vlade, ne da bi bila hkrati razglašena epidemija, kar ga izjemno veseli.

Po Poklukarjevih besedah je vlada sprejela tri izjemno pomembne zakone za zdravstvo. Prvi je zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega v Sloveniji že dolgo čakamo, saj je njegova prva različica nastala že leta 2003. "Dolgotrajna oskrba ni namenjena le starejšim, a potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe z leti hitro narašča. Podatki kažejo, da kar tretjina starejših od 80 let potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil," je povedal minister in dodal, da mora zakon o dolgotrajni oskrbi zagotoviti, da bo ta dostopna, kakovostna in varna. "Da v obdobju življenja, ko postanemo odvisni od drugih, nihče ne bo ostal prezrt," je še pristavil, pojasnjujoč, da z omenjenim zakonom sledijo prav temu cilju.

"Vsak od nas si zasluži dostojno starost in vsak, ki skrbi za starostnika, si zasluži, da bi bil za svoje delo dostojno plačan, to so osnovna izhodišča zakona, ki omogoča, da bo tudi v Sloveniji za starostnike in vse druge pomoči potrebne poskrbljeno," je sklenil.

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Predlog zakona tako uvaja enotno definicijo dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in dejavnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, so na ministrstvu za zdravje zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Zakonski predlog po Poklukarjevih besedah med drugim predlaga sofinanciranje storitev oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prav tako predlagajo, da se izboljša status družinskega pomočnika z dvigom nadomestila za izpadli dohodek. Vse predlagane rešitve po ministrovih besedah prinašajo večjo preglednost porabe javnih virov in učinkovit nadzor nad kakovostjo ter varnostjo storitev.

Od kod bo država vzela denar za dolgotrajno oskrbo?

"Treba je poudariti, da današnji zakon prinaša vsebino in prehodno obdobje za čas uvajanja zakona. V prehodnem obdobju, ko se zakon uveljavlja, ko se postavljajo vsebine, sredstva, ki ne bodo prenesena iz obstoječih blagajn, ZZZS-ja in ZPIZ-a, krije proračun," je na novinarsko vprašanje odgovoril minister.

Kot enega od virov financiranja dolgotrajne oskrbe predlog zakona tako predvideva financiranje iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej novega prispevka, ki ga bodo plačevali vsi državljani.

Za to je predvideno sprejetje posebnega zakona, ki bo določil pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Kot je dejal Poklukar, je v danes sprejetem predlogu zakona zapisano, da bo vlada osnutek zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024.

Do sprejetja tega zakona je financiranje pravic iz dolgotrajne oskrbe predvideno iz naslova prenesenih sredstev, zbranih iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, manjkajoča sredstva za izvajanje pravic pa bo zagotavljal državni proračun. Pravice iz zakona bi se tako začele izvajati postopno. V tretjem četrtletju prihodnjega leta je po ministrovih navedbah načrtovano izvajanje institucionalnega varstva, v tretjem četrtletju leta 2024 pa uveljavitev vseh storitev dolgotrajne oskrbe.

Zako o nujnih ukrepih

Vlada je po Poklukarjevih besedah sprejela tudi zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki si bo za enega od ciljev zadal skrajšanje predolgih čakalnih vrst v zdravstvu, obravnaval pa bo tudi problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov. Poleg tega bo zakon povečal učinkovitost v zdravstvu, omilil posledice epidemije in povečal dostopnost do zdravstvenih storitev ter varnost pri uporabi medicinskih pripomočkov.

Predlog zakona določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 ter bo omilil posledice in vpliv covida-19 na področju zdravstva in delovnopravnem področju.
Med drugim je vlada pogoje za določitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti spremenila tako, da tri- do petletne izkušnje niso več pogoj. S tem so po ministrovih besedah omogočili, da lahko vsak zdravnik specialist postane odgovorni nosilec, s tem pa bo več težav pri nadomeščanju upokojenih zdravnikov. Ukrep velja do 17. decembra 2022.

Predlog zakona naslavlja tudi zadnja leta upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine, kar vpliva na dostopnost do primarnega zdravstva. Zato se za izbiro specializacije družinske medicine uvaja finančna spodbuda v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Do njega so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022. Predvideva se tudi financiranje dodatnih 10 specializacij klinične psihologije.

Kot je dejal Poklukar, zaradi boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev in želje po skrajševanju čakalnih dob predlog zakona podaljšuje ukrep nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v letu 2022. "S tem se bo pri ključnih zdravstvenih storitvah vsem čakajočim nad najdaljšo dopustno dobo omogočila izvedba programa pri izvajalcih zdravstvenih storitev, ki bodo kandidirali na javnem razpisu. V ta namen smo v letošnjem letu planirali dodatnih 28 milijonov evrov, v letu 2022 pa 10,8 milijona," je pojasnil.

Poleg tega vlada predlaga podaljšanje financiranja izvajanja PCR in hitrega testiranja iz državnega proračuna in sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme.
Dopolnjujejo že tudi sprejeti ukrep podaljšane zdravstvene obravnave za osebe po zaključenem bolnišničnem zdravljenju po prebolelem covidu-19. "Izvajalcem bomo omogočili, da s prerazporeditvijo bolnikov na rehabilitacijo hitreje pristopijo k izvajanju svojih rednih programov," je dejal Poklukar.

Zakonski predlog poleg tega daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra in za vzpostavitev nujnega operativnega centra za izvajanje epidemioloških preiskav oz. nadgraditev zmogljivosti epidemiološke službe NIJZ.

Zakon o naložbah

Tretji zdravstveni zakon, ki ga je sprejela vlada, pa je, kot tisti o dolgotrajni oskrbi, prav tako strateški, po Poklukarjevih besedah slovenskemu zdravstvu zagotavlja vizijo in prihodnost. V naslednjih desetih letih (2021–2031) omenjeni zakon predvideva, da bomo v zdravstvo vložili 1,9 milijarde evrov. Predvidenih je vrsto infrastrukturnih naložb v posodobitev tako v obeh UKC-jih v Ljubljani in Mariboru kot v drugih bolnišnicah.

Predlog zakona tako ureja porabo sredstev, tj. 1943 milijonov evrov, ki se bodo zagotavljala z rednimi letnimi proračuni v letih od 2021 do 2031, in sicer v finančnem načrtu ministrstva za zdravje, je razvidno iz predloga zakona, ki je bil v začetku maja objavljen na portalu e-demokracija.

Naložbe so med drugim predvidene v univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) Ljubljana in Maribor, splošnih in specialnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, porodnišnicah, fakultetah za študij medicine in dentalne medicine ter znanstveno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah na področju zdravstva.

Predlog zakona med drugim predvideva gradnjo nove gastroenterološke klinike v ljubljanskem UKC-ju, novega objekta kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, novega prizidka k stari porodnišnici in ortopedski kliniki. Na področju splošnih bolnišnic je načrtovana gradnja gorenjske regijske bolnišnice, predvidene pa so tudi novi prostori na področju negovalnih bolnišnic in negovalnih domov.