Na današnjem srečanju vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so po besedah namestnika vodje vladne pogajalske skupine Petra Pogačarja uskladili spremembe pravil glede napredovanje javnih uslužbencev in položajnega dodatka pri gasilcih. Prav tako so začeli dialog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov in se dogovorili, da ga bodo nadaljevali v septembru, je še pojasnil v izjavi za medije prek spleta.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je pojasnil, da so odreagirali na napoved o zvišanju plač funkcionarjem. Kot je dejal, v konfederaciji temu niso kategorično nasprotovali, so se pa pripravljeni o tem pogovarjati le pod enim pogojem: da se hkrati reši tudi vprašanje spodnje tretjine plačne lestvice.

Sorodna novica V bolnišnicah med epidemijo rekordne plače, tudi več kot 20.000 evrov bruto

Analiza izplačila dodatkov v času prvega vala: izplačanih skoraj 137 milijonov evrov

Vladna stran je sindikatom predstavila tudi analizo o izplačilu dodatkov v času prvega vala epidemije covida-19 v obdobju od 12. marca do 31. maja. Ta kaže, da je bilo v javnem sektorju izplačanih skoraj 137 milijonov evrov bruto.

Po Pogačarjevih besedah gre za kompleksno analizo, kjer so predstavljeni podatki o masi, številu zaposlenih, ki so prejemali dodatke, povprečni zneski izplačanih dodatkov in podatki o proračunskih uporabnikih, ki so jih izplačevali.

Za dodatek za delo v tveganih razmerah in dodatek za nevarnost ter posebne obremenitve je bilo v javnem sektorju izplačanih skoraj 137 milijonov evrov bruto, kaže analiza. Kot dodaja Pogačar, je bil največji delež dodatkov izplačan na področjih zdravstva, socialnega varstva in javnega reda. "S tega vidika so bili dodatki targetirani relativno pravilno," je dodal.

Pogačar: Nemogoče, da bi ministrstvo za vse uslužbence določalo dodatke

Sorodna novica Rekorder v času covida dobil 17 tisočakov

Podatki po njegovih besedah namreč kažejo, da so bili dodatki v največji meri izplačani v dejavnostih, ki so bile najbolj tvegane in čezmerno obremenjene. Pojavljale so se sicer razlike med javnimi zavodi, saj je bila odločitev o izplačevanju dodatkov prepuščena delodajalcem. Po Pogačarjevih besedah je namreč nemogoče, da bi ministrstvo za javno upravo za 170.000 javnih uslužbencev določalo, "kdo in koliko časa dela v tveganih razmerah".

Sindikati javnega sektorja so se z analizo danes le seznanili, jeseni pa bo o njej še potekala razprava, da bi morda našli optimalnejše rešitve, je napovedal Pogačar. "Analiza je priložnost za vse nas, da vidimo, ali se bo dalo kakšno stvar drugače urediti," je še dejal.

Štrukelj: Analiza potrjuje, da je vlada tukaj popolnoma zatajila

Do ugotovitev analize pa so kritični v konfederaciji sindikatov javnega sektorja, saj je po Štrukljevih besedah "potrdila tisto, česar smo se najbolj bali in na kar smo vlado pravočasno opozarjali". Med posameznimi deli javnega sektorja in tudi istovrstnimi zavodi so bile po njegovih besedah "strahotno velike razlike". Analiza po Štrukljevih navedbah kaže "izrazito kaotično sliko, ki potrjuje, da je vlada tukaj popolnoma zatajila".

Vodja druge pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa vsebine analize danes še ni želel komentirati, saj še ne gre za končno različico. Analizo so dobili šele danes, zdaj jo bodo pregledali in podali morebitne pripombe. Končno različico analize pa bodo verjetno potrjevali na naslednjih pogajanjih.