Zakon o spremembah kazenskega zakonika BiH-a bo, kot na spletni strani poroča Al Džazira Balkans, začel veljati osmi dan po objavi na uradni strani urada visokega predstavnika v BiH-u ali dan po objavi v Uradnem listu BiH-a.

Zaporna kazen bo odslej grozila vsem, ki bodo zanikali vojne zločine v BiH-u, vključno z genocidom v Srebrenici, ali ne bodo spoštovali tozadevnih razsodb sodišča ter bodo poveličevali ali nagrajevali storilce teh kaznivih dejanj.

V skladu z Daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995 ima visoki predstavnik BiH-a pravico do sprejemanja zakonov.

Inzko je dejal, da mu je vest narekovala, da sprejme odločitev o kaznovanju zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev. Vest mu po njegovih besedah ni dovoljevala, da bi svoj mandat končal brez te odločitve. Dodal je, da so državljani BiH-a dolgo čakali, da bi njihovi izvoljeni predstavniki sami zakonsko uredili ta zelo resna vprašanja.

Dodik v odzivu grozi z izključitvijo Republike Srbske

Srbski član predsedstva BiH-a Milorad Dodik je v odzivu zagrozil z odcepitvijo. Takoj po Inzkovi odločitvi je sklical novinarsko konferenco v Banjaluki in dejal, da v Republiki Srbski odločitve visokega predstavnika v BiH-u ne bodo spoštovali.

Zakona po njegovi napovedi tudi ne bodo izvajali. Parlamentu Republike Srbske bo Dodik predlagal, da sprejme odločitev o prepovedi delovanja sodišča in tožilstva BiH-a v Republiki Srbski.

Spet je tudi zagrozil z odcepitvijo in v zvezi s tem dejal, da je napočil čas, da bosanski Srbi "naredijo svojo državo". Ob tem je Inzka in celotno mednarodno skupnost označil za "kretene", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V Srbiji nezadovoljni z Inzkovo odločitvijo

Srbska premierka Ana Brnabić je Inzkovo odločitev ocenila kot slabo novico, ki dodatno zapleta razmere v BiH-u. V pogovoru za srbsko tiskovno agencijo Tanjug je Brnabićeva še dejala, da bo Inzkova odločitev še bolj oddaljila Sarajevo in Federacijo BiH-a od Republike srbske in njenih stališč.

Hrvaški član predsedstva pozdravil zakonodajo

Predsedujoči predsedstvu BiH-a, hrvaški član predsedstva Željko Komšić je v odzivu na Inzkovo odločitev dejal, da gre za civilizirano dejanje in najmanj, kar si družine žrtev genocida zaslužijo.

Predsednik občinske skupščine Srebrenice Ćamil Duraković je v odzivu dejal, da je srečen, ker je Inzko, čeprav le nekaj dni pred odhodom iz BiH-a, izpolnil obljube, ki jih je že zdavnaj dal družinskim članom tistih, ki so umrli v genocidu leta 1995.

Predsednik stranke Narod in pravica (NiP) Elmedin Konaković, čigar stranka si prizadeva, da bi prihodnje leto prevzela oblast po celotnem BiH-u, je menil, da je Inzkova odločitev velika ne samo za BiH, ampak za celo Evropo in ves civilizirani svet in močno sporočilo vsem, ki zanikajo resnico o vojni v BiH-u.

Inzkovo odločitev je podprlo tudi veleposlaništvo ZDA v BiH-u. V sporočilu za javnost so poudarili, da je zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev nesprejemljivo.

Tožilstvo BiH-a je napovedalo, da bo nemudoma začelo delovati v skladu s spremembami kazenskega zakonika.

VS ZN zavrnil ruski predlog za odpravo mesta visokega predstavnika za BiH

Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek zavrnil predlog rusko-kitajske resolucije za odpravo mesta visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino.

Položaj trenutno zaseda koroški Slovenec Valentin Inzko, z avgustom pa naj bi ga nasledil Nemec Christian Schmidt.

Rusija in Kitajska sta predlagali, da bi položaj ukinili do konca julija prihodnje leto. Vendar sta za resolucijo glasovali sami, vseh 13 preostalih članic Varnostnega sveta se je vzdržalo.
Za uspeh resolucije bi bilo potrebnih devet glasov, proti pa ne bi smela glasovati nobena stalna članica s pravico do veta. Poleg Rusije in Kitajske so to še ZDA, Združeno kraljestvo in Francija.

Izid glasovanja ni presenečenje, saj so zahodne države pred glasovanjem Rusijo obtožile, da spodkopava urad visokega predstavnika in tudi nekdanjega nemškega ministra za kmetijstvo Schmidta, ki ga je maja na položaj potrdil Svet za uresničevanje miru v BiH-u (PIC) po Daytonskem mirovnem sporazumu iz leta 1995. V tem svetu je 55 držav.

Rusija si prizadeva za ukinitev položaja

Rusija si že dalj časa prizadeva za ukinitev urada visokega predstavnika, ker ima po njenih trditvah "preveč vpliva na življenje v BiH-u", kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, oziroma dela proti interesu Srbov, kot poroča STA.

Ruski diplomat Dimitrij Poljanski je po glasovanju v Varnostnem svetu zatrdil, da za Moskvo, ki imenovanja Schmidta maja ni podprla, položaj visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u ostaja nezaseden.

Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je Dodik na današnji konferenci tudi ocenil, da VS ZN na četrtkovem zasedanju ni imenoval novega visokega predstavnika BiH-a, zato je po njegovem mnenju ta položaj prenehal obstajati.